Danes je dan za pomembne sestanke. Nekaj čez enajsto dopoldne se začnemo zbirati v naši kuhinji. Igralci in novi človek. Zadeva: sprejemanje konsenza pred podpisom pogodbe s producentom. Med drugim sprejemamo novega predsednika. Sine naj bi za predstavo skrbel vsaj do jeseni, ko se bomo odločali ponovno. Kolegi ga ne poznajo. Predlagala sem ga, ker ima uravnoteženo naravo, dar za komunikacijo in bogate izkušnje. Dejstvo, da se je v izkušnjah bogatil med drugim tudi v tujini, naj ne bi vplivalo na naše odločitve, zato ga zamolčim. Njegova preteklost je čista. Kljub temu da je bil njegov oče večkratni državni prvak v streljanju s pištolo, govorimo z njim odprto in direktno. Četudi smo sklepčni, ne sklepamo prehitro. Pogovori potekajo v mirnem, premišljenem tonu. Iz ritma nas sicer tu in tam vrže zbijanje neresnosti, ki pa jih odločno zatiramo s smehom. Nihče ne ve, da smo nadzorovani, in vendar se ne žalimo. V sobi nad nami se pod debelo plastjo časopisov skriva indisponirani Merik. Ker je srečanje uradno, nas ne pride niti pozdravit. Prikrade se, ko je prepričan, da je zrak čist. Tudi z Mirjam sva že v odhajanju. Zadnji trenutek zaslutim, da ima nekaj za bregom. Seveda, danes je prenos tekme za prevlado! Nerad prizna, da ga mika voajerstvo. Sredi belega dne prižge tv. Spremljal bo predigro iz parlamenta. Z Mirjam obsodiva perverzijo in se razideva po opravkih. Ko se čez dve uri vrnem z Oli in Taro, je Merik že ogret. Poroča o favlih in rdečih kartonih. Tokrat zaradi razvpitosti dogodka prekršim svoje higienske norme in čez nekaj trenutkov sem že vpletena. Razvrat se začne. Vsi štirje ležimo na dnevni postelji, zobamo češnje, psujemo pomanjkanje povštrov in pljujemo pečke v isto skledo. Všeč mi je, da poslanci govorijo v različnih dialektih. Nerodno je le, da v dialektih tudi razmišljajo. To je zabavno, vendar ne smešno, zato se nekajkrat skoraj razjočemo. Predigra je počasna, vendar dolgočasna. Ni skrivnostna, in kljub temu hoče biti napeta. Utrudi nas še pred vrhuncem, ko se dogovarjajo, kako bodo pritiskali. Vsi smo mnenja, da se tega ne da naučiti. Kdor ne zna pritiskati, naj pač ne pritiska.