Biolog Jared Diamond je prepričan, da je bil zaradi manjše postave in spretnejše uporabe orodij za lov homo sapiens enako učinkovit kot druge človeške vrste, vendar z manjšo porabo hrane. Zato je njegovo število hitreje naraščalo. Tehnologija je prispevala tudi k napredku komunikacije in socialnih veščin, potrebnih za preživetje. To ni nujno pomenilo vojskovanja ali genocida, kljub poznejšemu grozljivemu tovrstnemu seznamu človeštva. Vojskovanje ni bilo vedno modra strategija. Za majhne lovske skupnosti je bilo preveč tvegano za življenje in zdravje. Tekmece so lahko pregnali s preprosto monopolizacijo virov. Nekateri znanstveniki danes verjamejo, da so neandertalci najbrž sobivali s homo sapiensom kakšnih 10 do 15 tisoč let, v zahodni Aziji morda celo dlje. Kakor koli že, ko je homo sapiens prišel do Sibirije, je bil edini še preživeli potomec tistih vzhodnoafriških opic, s katerimi se je pred kakšnimi 5 milijoni let začelo popotovanje človeštva. Produkt majhnih razlik, ki jih je sprožila tekma za preživetje, je bila bistveno drugačna zver. Homo sapiens se je razširil po svetu, v majhnih plemenih in družinskih skupinah, v kočljivem ravnotežju med potrebo po trgovanju z drugimi in ksenofobičnim sovraštvom do nečlanov. Sčasoma je dokončal svojo okupacijo Južne Amerike, njegovo število se je od selitve iz Afrike verjetno početverilo na štiri milijone. Človek je globaliziral samega sebe.