Ne morem razumeti, kaj natanko se dogaja v taboru še pred kratkim brez konkurence najboljše evropske klubske ekipe in kaj se je posledično dogajalo v glavah nogometašev Barcelone na kultnem Anfieldu. V torek sem videl izpasti Inter, ki si je prav do zadnjega sodniškega žvižga z vsemi sredstvi prizadeval doseči odrešilni zadetek, ko pa mu to ni uspelo, so popustili živci in vse skupaj se je končalo s splošnim pretepom. Da ne bo pomote, slednje si zasluži vse obsodbe tega sveta, toda brez dvoma priča o tem, da so si črno-modri četrtfinala manično želeli in so bili zanj pripravljeni storiti celo mnogo več od dovoljenega in sprejemljivega. Videl sem izpasti Lyon, ki je dve minuti pred koncem tekme za napredovanje še vedno potreboval kar tri zadetke, a je še kar naprej gojil nerealne upe in si prizadeval za čudežni preobrat. Videl sem izpasti Porto, ki je, preden je priznal premoč Chelseaju, na zelenici Stamford Bridgea pustil srce, kri, znoj, solze in še kaj. In videl sem izpasti Barcelono. Barcelono, ki je prvi polčas odigrala tako, kot da ona brani veliko prednost s prve tekme, in predvsem Barcelono, ki je povsem anemično delovala celo tedaj, ko je za uvrstitev med osem najboljših potrebovala en sam zadetek v zadnje četrt ure. Kje je bilo srce, kje je bila kri, kje je bil znoj in kje so bile solze? Kje so bili upanje, prizadevanje in manična želja? In navsezadnje, kje je bila pripravljenost za četrtfinale storiti celo več od dovoljenega in sprejemljivega? Samo ne recite mi, da vsega naštetega ni bilo zato, ker se je zasedba Barcelone naveličala uspehov in osvajanja lovorik. Tega preprosto ne morem sprejeti, saj nas obkroža preveč velikih športnih šampionov, ki se zmagovanja zlepa ne naveličajo in se ga ne bi naveličali niti v primeru, da bi zmagovali vsa svoja življenja. Tako upam, da imajo pri Barceloni res hude težave z medsebojnimi odnosi. Pa ne zato, ker bi jim to privoščil, ampak zato, ker bi slehernemu nogometašu tega velikega kluba le stežka oprostil, če za uspeh v Liverpoolu ni storil precej več zato, ker ima prepolno rit vsega dobrega.