Sounkyo je kraj, ki leži v ozki dolini, za katero se razprostira največji narodni park na Hokaidu. S svojimi velikimi sivo rjavimi zgradbami je precej podoben kakšnemu alpskemu železarskemu mestecu. Razlika je le v tem, da velike stavbe niso železarne, ampak ogromni hoteli, ki se poleti s svojo barvo morda dobro vključujejo v naravo, pozimi pa delujejo kar grozljivo temačno. Sounkyo je pač turistični kraj sredi ničesar, svoje domovanje pa si je na tamkajšnjem mestu prislužil zaradi vroče vode, ki se je prav tam odločila priteči na plano. Še dobro, saj smo se po vsakem mrzlem dnevu lahko namakali v onsenih (toplicah). Šoferji pa so se razveselili tople vode zaradi pip, skozi katere so jo spuščali na led, ki je prekril ceste. Toda v Sounkyu so samo hoteli in morda kakšna majhna trgovinica. Ni menjalnic, najbližje lahko dolarje je mogoče zamenjati v jene v več kot sto kilometrov oddaljenem Sapporu, ni javnega interneta, po naključju sva ga našla po slabem tednu, in ni mednarodnega telefona. Sredi takega »ničesar« so si izmislili Ledeni festival in mu kot glavno predstavo dodali še tekmo v plezanju na ledu, ki ga imenujejo z zvenečim imenom »Japan open«.