Ko bi kot soorganizatorka že morala biti na Športni šoli, sem bila šele na poti. Uspela sem odpeljati materiale in ko sem kolegicam razložila, da »... samo še domov skočim, se preoblečem, pa takoj pridem nazaj,« je zazvonil telefon. In sem morala še enkrat v center Ljubljane in nazaj. No, ob pol petih sem končno uspela umiriti tempo in se prepustiti vzdušju Športne šole 2006. Vzdušju, ki je bilo ... fantastično. Če bi ga lahko shranila v škatlico in nosila s seboj, bi le-ta vsebovala duh zdrave tekmovalnosti, ambicije zmage, prijateljsko druženje, nagodka, vročo tekmo v odbojki med starši in zaposlenimi, udarce hokejskih palic ... In še in še. Dogodek smo začeli s himno šole, s katero se je začela prva igra, prijateljska tekma v nogometu prvega in drugega razreda. Na igrišču sta se hrabro borili mešani ekipi: 1. A in 2. A proti 1. B in 2. B. Zmago si je priborila prva. Takoj zatem je igrišče zasedla skupina tekmovalcev igre med dvema ognjema. »Pazi, podaj, teci, umakni se!« in hitro tekanje so spremljali enkratni navijači 4. A razreda. Imeli so transparente in v podporo svojim igralcem so palice so trde), ki so bile sprejete z dobro voljo in humorjem: »Učitelji vemo in učence smo že naučili, da se v hokeju palice ne sme dvigovati. Zdaj moramo to naučiti še starše ...« Pošteno izmučene igralce hokeja je čakalo nadaljevanje. Na srečo so se ekipam v odbojki pridružili novi člani. Vmes so mlajši učenci preživljali prijetne trenutke v družbi mamic – Brigite, Simone, Valči, Vesne in vzgojiteljic Petre, Mateje, Maruše in Ksenije v avli. Nazaj k tekmam. Nekaj ogrevanja, preizkusi serviranja, potem pa: akcija. Učitelji so v tekmi proti staršem hitro povedli z dva proti nič. Opala, tegale pa nismo pričakovali! Sredin trening nas je sicer opozoril na Brankove blokade in zabijanja, a tole ... tole ni hec. »Dajmo, zberimo se, pazi, tvoja ... pusti, bom jaz, Izidor, tvoja; Rade, daj!!! ....« Nekaj odličnih podaj in sprejemov, menjava igrišč in končni rezultat: zmaga učiteljev. Le-ti so zmleli tudi svoje učence, ki so jih za nameček kljub izvrstni igri premagali tudi starši. Morda so bila majhen obliž na rane sodelujočih poraženih igralcev simbolična darilca, ki so jih prispevali pokrovitelji: lepe brisače, majice, CD-ji, čepice, vstopnice v Tehniški muzej, karte za lutkovno predstavo, lonček medu in druge. In napočil je čas svečane razglasitve zmagovalcev. Priznanje za NAJ navijača je letos prejel Urban, izročil mu ga je lanski zmagovalec Dragoslav. Za najboljšega igralca je bil izbran Matic Kovač. Pokal v obeh športih, hokeju in odbojki, je pripadel ekipi zaposlenih na OŠ Dobrova. Svečano podelitev je dopolnilo povabilo na naslednji roditeljski sestanek, zahvala pokroviteljem in ugotovitev, da je bila Športna šola 2006 – fantastična. Vsaka stvar je za nekaj dobra, pravijo. Zato je najbrž kar prav, da škatlica vzdušja ne obstaja. Edinstvenost vsakega dogodka je, da napolni tiste, ki ga ustvarjajo, in škatlica bi mu na neki način to odvzela. Kateri koli dogodek je neponovljiv v povsem takšni obliki, kot se je zgodil in ima največjo vrednost za tiste, ki ga ustvarjajo. Pobudniki Športne šole si želimo, da družba ustvarjalcev in tistih, ki čutijo zadovoljstvo družabnega prepletanja otrok in odraslih, raste in se razvija. Edina »pritožba«, ki jo je prejel dogodek Športna šola 2006, je bila, da je telovadnica premajhna. Edita Kuhelj Krajnović, mamica Organizacijski odbor in Svet staršev OŠ Dobrova se zahvaljujeta podjetjem in posameznikom, ki ste z udeležbo, lastnim delom ali kako drugače podprli dogodek. Pokrovitelji Športne šole 2006 so bili: Čebelarstvo Rihar – Kocjan, Marjan Kovač, s. p., Oracle Slovenija, Tupperware, Johnson&Johnson, Nika Records, Zavarovalnica Triglav, Berlitz Slovenija, Konstrukcije Schwarzmann , Tehniški muzej Slovenije, Slovenica Življenje, Lek, Setles, Proset, Tupperware – Dirindar - Prenova in Marina Arh.