Če je kdo mislil, da bo iraška izbrana vrsta odigrala le vlogo statista in predstavljala čisto formalnost na španski poti do polfinala tega turnirja, izenačenja rekorda štirinajstih zaporednih zmag neke reprezentance in skorajda rekordne 34. zaporedne tekme brez poraza, se je pošteno motil. Pri čemer je pogojnik uporabljen le zaradi moči navade, kajti prav nobenega dvoma ni o tem, da je španski sprehod do visoke zmage pričakovala ogromna večina spremljevalcev najbolj priljubljene postranske stvari na svetu. No, povsem drugačne načrte je imel trenerski nomad, v Mehiki živeči Srb na iraški klopi Bora Milutinovič. Stari maček, začasni selektor mezopotamskih nogometašev, je skoval načrt, ki je predvideval zelo drago prodajo lastne kože. Legendarni petkratni udeleženec svetovnih prvenstev s petimi različni reprezentancami se je odločil, da bo storil prav vse za to, da bi z navdušujočo zasedbo evropskih prvakov odigral nepriljubljenih, a v tem primeru senzacionalnih 0:0. Zavedal se je, da bo Špancem le stežka preprečil 34. zaporedni nastop brez poraza in s tem le eno tekmo zaostanka za brazilskim svetovnim rekordom. Toda verjel je, da jim s še enim v nizu svojih čudežev lahko prepreči izenačitev (s Francijo, Avstralijo in spet Brazilijo) pri štirinajstih zaporednih zmagah in tako obvaruje ta rekord. Klobuk dol pred njim, kajti resnično ni bil daleč od uspeha. »Odigrali smo popolno. Bolje ta reprezentanca Iraka, ki je precej slabša od one zmagovite z azijskega pokala pred dvema letoma, proti tej španski zasedbi preprosto ne more odigrati. Na fante sem zelo ponosen,« je Milutinović dejal po tekmi, na kateri pa mu vendarle za las ni uspelo. Morda bi potreboval nekaj več sreče, morda le za drobec boljšo ekipo, morda le za drobec slabšega nasprotnika, a v danih okoliščinah je Špancem vendarle uspelo doseči zadetek. Ničkolikokrat so se zaleteli v ultra defenzivni iraški zid, ki ga je postavil kultni Bora, toda v enem od primerov, v katerih so prišli skozenj, jim je uspelo zatresti mrežo. Ne strelcu hat-tricka na srečanju z Novo Zelandijo v prvem krogu Fernandu Torresu, ki so ga Iračani uspeli povsem ustaviti, to je uspelo njegovemu partnerju v napadu, najboljšemu strelcu lanskega Eura Davidu Villi. Dosedanji napadalec Valencie, za katerega še ni jasno, kje bo nadaljeval svojo kariero - »Jaz že vem, kje bom igral, a o tem bomo govorili pozneje,« je dejal včeraj po tekmi -, je bil po nekaj zapravljenih priložnostih dovolj spreten v 55. minuti, ko je z glavo v mrežo pospravil čudovit predložek Joana Capdevile. Odleglo je tudi španskemu selektorju Vicenteju del Bosqeuju. »Zelo sem vesel vsega, kar smo dosegli, vedel pa sem, da bomo na tej tekmi imeli težave. Predstavljal sem si, kaj pripravljajo Iračani, zato sem se srečanja bal bolj kot marsikaterega pred njim,« je zagotovil z nasmehom na obrazu.