Pri sušenju zrnja s hladnim zrakom smemo pri nas računati z navlažitveno sposobnostjo zraka največ v poprečju 1 g vode na kubični meter zraka, v jeseni pa tolikšno vrednost le, če zrak dogrevamo. Za osušitev 1000 kg zrnja koruze z vlažnostjo 35 % na skladiščno vlažnost 14 %, v tem primeru je treba izpariti 244 kg vode, bi torej potrebovali 244.000 g : 1 g/m3 = 244.000 m3 zraka. Za vsak hektar koruze s pridelkom 5000 kg/ha suhega zrnja (dogovorno se navaja pridelek zrnja v količini, preračunani na zahtevano skladiščno vlažnost zrnja, ki, kot že omenjeno, znaša pri koruzi največ 14 %) pa bi potrebovali 5000 kg : 750 kg/m3 = 6,7 m3 sušilnega prostora, če je nasipna specifična masa posušenega zrnja koruze 750 kg/m3. Glede na precej vlažen material med zrnatimi pridelki, ki jih med drugim tudi sušimo s prevetravanjem, sme znašati višina nasutja omenjene koruze v obravnavani sušilnici približno tretjino sicer predvidene višine nasutja pri sušenju žit. V kolikor je sušilnica opremljena z aksialnim ventilatorjem, ki obratuje pri nazivni moči s tlakom v območju 350 - 400 Pa (35 - 40 mm VS), kakršni so pri nas vgrajeni v nekatere zlasti starejše sušilnice za dosuševanje sena s prevetravanjem, je priporočena višina nasutja koruznega zrnja 0,5 - 0,6 m. Ker gre v obravnavanem primeru za razmeroma vlažno koruzo (35 % vsebnosti vode), je umestno, da se odločimo za spodnjo vrednost priporočene višine nasutja, t.j. za 0,5 m visoko nasutje. V tem primeru je treba zagotoviti za sušenje pridelka z vsakega hektara koruze po 6,7 m3 : 0,5 m = 13,4 m2 sušilne ploskve. Tovrstne sušilnice z radialnimi ventilatorji dovoljujejo glede obratovalnega tlaka višja nasutja, pri sušenju pšenice visoka tudi 2 m. Tudi v tem primeru je nujno treba zrak dogrevati (za 3 5 0C nad temperaturo okolnega zraka), sicer traja sušenje predolgo in obstoji nevarnost, da začne zrnje plesneti. Na omenjeno sušilno ploskev - sušilno rešetko lahko naložimo 6,7 m3 x 994,2* kg/m3 = 6661 kg vlažnega zrnja koruze s 35 % vsebnosti vode.