Suho sadje vsebuje veliko več hranilnih in biološko pomembnih snovi, zlasti vitaminov, rudnin, kislin in sladkorja. Sadje za sušenje mora biti dobro zrelo, aromatično, le hruške in slive so lahko malo manj sočne, saj jih bomo tako laže posušili. Jesenska obilica sadja je priložnost za sušenje vseh vrst sadja v sušilnih aparatih. Zelo primerni za sušenje so jabolka, hruške, bezgove jagode, fige in podobno. Sušilniki so zelo varčni, ekonomični in varni. Če nimamo sušilnika, lahko sušimo v kuhinjski pečici, na domačem radiatorju, kmečki peči, kaminu ali zidanem štedilniku. Sušenje je mogoče tudi na soncu. Najprimernejša temperatura je med 50 in 60 stopinjami Celzija. Med sušenjem se mora zrak gibati, zato pustimo vrata pečice priprta. Če je temperatura prenizka, se sadje suši predolgo, če je previsoka, pa sladkor karamelizira, sadje potemni in okus je zelo neprijeten. Sadje očistimo in narežemo na krhlje. Krhlje razporedimo po pladnjih oziroma po rešetkah iz kovine ali lesa. Čim manjši so krhlji, tem krajši je čas sušenja. Hruške se posušijo približno v desetih urah, slive pa v dvajsetih. Če želimo imeti suhe slive brez koščic, jih začnemo sušiti s koščicami, ko so napol suhe, pa koščice iztisnemo iz njih.