Danes je vasica znana po sušenju sadja. Leta 1938 je turjaška podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva poskrbela za zasaditev travniških sadovnjakov. S finančno pomočjo iz Ljubljane in Kočevja so na vaškem zemljišču sezidali sušilnico sadja z zidano sušilno pečjo na drva z dodatnim dovajanjem zraka. Sušenje sadja je pred tremi desetletji zamrlo, pred nekaj leti pa so sušilnico obnovili z občinsko finančno pomočjo. Vsi so se pridružili prostovoljnemu delu, na Gradežu so vedno držali skupaj. V sušilni sezoni spet sušijo ekološko pridelano neškropljeno sadje po starem postopku brez dodajanja konzervansov. Tu potekajo naravoslovni dnevi za šolsko mladino o ekološkem pridelovanju ter shranjevanju sadja in zelenjave brez dodatkov, delavnice v ročnem izdelovanju zobotrebcev in pletenju košar. Suho sadje, skoraj pozabljeno krhljevko, suho sadje v medu, v žganju, domače marmelade in druge dobrote lahko v sušilnici vedno tudi okusite. Predelavo radi pokažejo otrokom iz vrtcev, članom različnih društev, pohodnikom in posameznim obiskovalcem. V sušilnici je tudi središče vaškega družabnega življenja in obujanja običajev. Vsako leto v septembru organizirajo Praznik suhega sadja, ko društvo za ohranjanje dediščine predstavi svojo dejavnost, ki jo poleg občine podpirajo številni donatorji. Pri stalni razstavi o zgodovini Gradeža so si pomagali z izsledki dela SEM iz leta 1948. Na steni opazite sliko skladatelja Marija Kogoja, ki je poletja preživljal na Gradežu. Skladatelj Jakob Jež, ki živi v neposredni bližini, je petnajst let urejal Kogojevo glasbeno zapuščino. Poleg skladateljeve slike je slika Kogojeve hiše z vaško lužo, v kateri so nekoč napajali živino, pozimi pa so se otroci drsali. Sledi stara fotografija Bajdeta pri izdelavi osovnika (njegov izdelek visi na stropniku), ptiča z vejico na hiši, v kateri je bila nekoč gostilniška klet (ki bo kmalu obnovljena), opazite stara vrata, skrinjo, gradežke smuči itd. V albumu lahko preberete zapise pogovorov z najstarejšimi v letu 1948, razstavo stare opreme in orodja pa si bo kmalu mogoče ogledati tudi pod Zabukovčevim kozolcem. Vaščani radi omenjajo tudi energetsko točko pri votlini, imenovano pušava in prisegajo na neusahljivi vodni izvir Mrzlice. Čisto neokrnjeno naravno okolje je kot naročeno za sprehode po Kogojevi in turjaški turistični učni gozdni poti Turjak-Rašica ter velikolaški kulturni poti. Ob poteh si lahko ogledate gradežko, turjaško in velikolaško dediščino (Trubar, Levstik, Stritar, turjaški grajski kompleks, Bajdinški slapovi, številni izviri in ponikalnice, rimski zaporni zidovi in cesta, pa še bi lahko naštevali).