Vsebina pisma zagotovo kaže vsaj dvoje. Problem preveč razmnoževanja določenega škodljivca je znak, da je v naravi porušeno ravnotežje. Kot smo navedli že v prvotnem odgovoru, imajo polži tudi naravne sovražnike in če teh ni, pride hitro ob ugodnih drugih pogojih (vreme, naravne razmere) do njihovega izjemno velikega števila. Drugo, kar se da razbrati iz pisma in kar je vse večji problem v okolici mest, je sobivanje kmetov, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost (vir preživljanja), in drugih prebivalcev, ki bi želeli mir, prijeten podeželski zrak in podobno. Ne želimo se postaviti samo na eno ali drugo stran, dejstvo pa je, da kmetovanje, do katerega imajo lastniki zemljišč vso pravico, zagotovo povzroča tudi hrup kmetijskih strojev in sušilnih naprav, organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevka) in silaža imajo specifičen vonj, na kar se morajo drugi prebivalci preprosto navaditi. Res pa je, da lahko nekatere od teh »motečih dejavnikov« tudi ublažimo. Če gnojevko razvažamo tik pred dežjem, bo manj neprijetnih vonjav. Tudi večino dela s kmetijskimi stroji je mogoče opraviti v času, ko se ne moti spanec drugih prebivalcev. Najbolje bi seveda bilo, da bi se večje kmetije umaknile na rob vasi, a vse za to nimajo ne finančnih ne drugih pogojev.