kom republike tudi drugo plat. Njegova decidirana izjava, da nekdanjega zunanjega ministra ne bi imenoval, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, je mnoge presenetila tako kot zavrnitev nekaterih drugih kandidatov iz vsebinskih razlogov. Razlogi, ki so bili posredovani javnosti, so lakonični in precej ohlapni: pomanjkanje zaupanja, pomanjkanje strokovnih izkušenj in neizkazovanje kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti. Gre za svojevrsten precedens, ki bi moral dobiti širši epilog ne samo zaradi konkretno vpletenih subjektov, ampak predvsem zato, da se razčisti načelno vprašanje predsednikovih pristojnosti glede na njegov ustavni položaj. Pravila, ki urejajo celoten postopek postavljanja diplomatov, niso izčrpna in podrobna, postopek pretežno ni formaliziran, marsikaj je prepuščeno ustaljeni praksi in taktu za politično kulturo ter dostojnost tako vlade kot predsednika države. Ravnanje predsednika republike zato v tem trenutku generira več vprašanj kot odgovorov. Si je predsednik s svojo potezo odrezal večji kos pogače, kot mu po ustavi v našem parlamentarnem sistemu pripada? Ali se predsednik republike glede na svojo pretežno reprezentativno funkcijo sploh lahko spušča v vsebinsko presojo primernosti kandidata za veleposlanika? In če, kateri so zadržki, ki bi morebiti upravičevali zavrnitev? Jih mora predsednik podrobno utemeljiti? Ima morda pravico veta oziroma politično diskrecijo? Tako smo zopet pri vprašanju spoštovanja pravnega reda in problemu interpretacije. Predsednik republike, ki ga je doslej velik del državljanov dojemal kot premišljenega diplomata z blagim korakom na političnem parketu, je tokrat strumno zakorakal na spolzek in tanek led. Je šlo samo za faux pas pod vplivom nekaj upravičene jeze in morebitnih zamer ali pa omenjena poteza napoveduje spremembe njegove politike v obdobju nove vlade? Presenečenja niso izključena. Visoka podpora, ki jo je prejel na volitvah, nikakor ne more in ne sme biti argument za samovoljno interpretacijo njegovega ustavnega položaja in z njim povezanih pristojnosti. Tudi in še posebej zanj velja načelo iz naslova pričujočega prispevka.