Ko sem bil še prav majhen, sem bral zgodbo, kjer me je pisatelj prepričeval, da si moram nečesa trdno, zares trdno želeti, pa se mi bo uresničilo. Recimo, da je imel pisatelj načelno prav. Da mora človek v življenju verjeti vase in v svoje cilje, če hoče sploh karkoli doseči. Je pa ta filozofija obenem tudi na moč nevarna in spolzka. Mimogrede si iz želja sezidaš umeten svet, ki s stvarnostjo nima nikakršne veze več. Vidiš, kar hočeš vedeti, in veš, kar hočeš videti. Če ti kaj ni všeč, še posebej kaj takega, kar ti lahko obleži na vesti, si preprosto namalaš drugačno resnico. Časopisi in televizija ti pri tem strumno stojijo ob strani. Čemu bi si zastavljali zoprna vprašanja, če je mogoče najti udobnejše bližnice.