Po praznovanju obletnice koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) je nesporen protagonist proslave, deželni koroški glavar in prvak na volitvah uspešne BZO Jorg Haider, umrl v prometni nesreči. V poznih nočnih urah se je z visoko hitrostjo peljal iz Celovca in izgubil nadzor nad službenim avtomobilom. Njegova smrt je močno odjeknila v Avstriji, po Evropi in seveda v naši deželi FJK. Kdo pa je bil 58-letni avstrijski politik Haider? Nedvomno je bil enigmatična osebnost: desni populist, odličen govornik, učinkovit upravitelj, šarmanten in oster politik. V svojem zadnjem govoru je napadel Slovenijo in njeno bodočo vlado, ker je koalicija zapisala v program, da bo pozorna do manjšin v Italiji, Avstriji in na Koroškem. Haider je menil, da pomeni takšno stališče vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Glede dvojezičnih, nemško – slovenskih napisov na Koroškem pa je po njegovem mnenju pristojna samo Avstrija. Slovenija nima nič pri tem. To je Haider naglasil na dan, ko so se Korošci pred 88 leti (podobno kot Benečani) odločali, ali naj gredo pod Avstrijo, ali pa pod kraljevo Jugoslavijo. Zmagala je opcija za Avstrijo. Haider je izhajal iz pronacistične družine. Bil je premožen, ker mu je stric zapustil več milijonov vredno dolino, ki je bila nekoč last židovske družine. Ni skrival filonacističnih simpatij, dokler ni postal evropski problem in je moral svoja stališča omiliti, saj je Evropa ostro opozorila Avstrijo. V Avstriji, kjer so leta in leta nemoteno vladali socialdemokrati in Ljudska stranka, je Haider zablestel kot zvezda. Razumel je skrita nelagodja Koroške in Avstrije. Slabo razpoloženje ljudi je preusmeril v sovraštvo do tujcev in do same slovenske manjšine na Koroškem. Postal je vodja avstrijske skrajne desnice, ki je z njim dvignila glavo (letos je prejela 30 odstotkov glasov!) in močno zamajala avstrijska politična ravnovesja. Bil je populist, obujal stare strahove in sebe predlagal kot rešitelja. Tako si je npr. izbral kot tarčo dvojezične napise na Koroškem. Nasprotoval jim je z vsemi sredstvi, čeprav je avstrijsko sodišče določilo, da morajo ti napisi biti po avstrijski državni pogodbi, ki jo je Avstrija podpisala kot poraženka po drugi svetovni vojni. Haider si je izmislil celo slovenske mini tablice pod velikimi nemškimi napisi. Kljub temu so tudi slovenski predstavniki na Koroškem izrazili, po smrti, različna mnenja o Haiderju. Seveda so vsi obsodili njegov odnos do manjšinskih vprašanj, predsednik ZSO Šturm pa je dejal, da je bil Haider kompetenten sogovornik, “ki se je spoznal na stvari”. Populist, ki je zasedel koroški glavarski stol po dolgoletni vladi socialdemokratov, je bil torej učinkovit upravitelj. Sodeloval je z Deželo FJK in imel zelo dobre odnose tako s sedanjim predsednikom Tondom kot prej z Illyjem. Skratka, znal je biti retoričen in ideološki, istočasno pa pragmatik; bil je eleganten, gosposki in obenem ljudski. Vsekakor bo ostal v zgodovini kot eden izmed evropskih liderjev ideologij, ki so v sodobni preobleki naslednice neofašističnih in neonacističnih prebliskov. Marsikateri skrajni desničar se je v Evropi zgledoval prav po Haiderju, ki je znal s svojo besedo obujati stare demone in nove strahove ter potrebe po vodji z močno voljo in roko. (ma)