Martin je bil še otrok, a se je sprijaznil, da bo umrl. »Držal sem se zidu in šel naprej. V koridorju ni bilo plamenov, ko pa sem prišel do stopnic, me je pričakal ogenj. Stekel sem naravnost skozenj in prišel do zidu, preko katerega so me dvignili navijači. Od tam sem se zatekel na varno. V minuti je bilo stojišče v plamenih,« se spominja. Takrat je bil prepričan, da bo kmalu videl svojo družino. Dva dni pozneje se je moral sprijazniti, da je le on ušel smrti, medtem ko so njegov brat, oče, dedek in stric umrli v prehodu. Časopisi so na naslovnih straneh objavljali Martinovo fotografijo z naslovom Junaški deček. Mediji nikoli niso pozabili nanj, tudi leta 1989 ne, ko se je zgodil Hillsborough. Po naključju je bil Martin spet na tribuni, a ker ni bil navijač Liverpoola, se tokrat ni bojeval za življenje. Le proti spominom na tragedijo, ki jo je menda povzročila odvržena vžigalica ali cigaretni ogorek, zaradi česar se je pod leseno tribuno razplamtel ogenj. Pod leseno tribuno, ki ni odgovarjala varnostnim standardom, a so stadion vseeno uporabljali, za kar ni nikoli nihče odgovarjal.