»Zakaj pa imaš ti težko življenje? Kaj se je zgodilo?« je zanimalo Robbyja. Monty mu je povedala vso svojo življenjsko zgodbo. Ko je končala, mu je še povedala, da še vedno upa, da bo nekoč našla svoje starše. Robbyju se je zasmilila. Pokroviteljsko jo je objel. Monty pa se je zjokala na njegovi rami. Opisala mu je tudi Seana in mu povedala, kaj so storili z njim. Zelo jo skrbi zanj, saj ga ima neskončno rada. Robby je sočustvoval z njo. Obljubil ji je, da bo strica prosil, naj Bruck poizve, kako je z njim. Monty mu je bila zelo hvaležna. Prešla sta na bolj vesele in splošne teme. Drug drugemu sta povedala, koliko sta stara, kaj ju v življenju veseli in kaj imata rada. Našla sta skupno točko: oba imata rada konje. Robby ji je povedal, da ima stric zasebni ranč in da ga včasih vzame s seboj. Rekel je, da bo strica prosil, naj ju kdaj pelje tja. Monty je bilo to zelo všeč. Pomislila je, da mogoče kljub vsemu tu le ne bo tako pusto in žalostno, kot je mislila. Seveda je imel največ zaslug za to nihče drug kot Robby. Po malici sta se odšla kopat v bazen na vrtu. Donu je bilo zelo všeč, da sta postala taka dobra prijatelja, saj je svojemu nečaku hotel le najboljše. In kot je bilo videti, je z Montyjino ugrabitvijo zadel v polno.