Ko mi je predlani poginil muc Capi, sem bila zelo žalostna. Vsi člani družine so ga že preboleli, jaz pa sem še vedno žalovala. Ob sobotah, ko je moj stric pripovedoval šale, so se vsi smejali, le jaz se nisem. Nekega jutra, ko sem vstala, sta pri nas na klopi sedela dva neznana moška. Vprašala sta me, zakaj sem tako resna. Moja babi jima je povedala za muca. Moška sta se obrnila stran in se mi prijazno nasmejala. Njun smeh mi je prišel do srca in po tistem nisem več tako žalovala za mucem.