Nakar uleti film, kakršne so Niti. Prvič, zadeva je danskega porekla, čeprav je (dramsko fantastičen) govor angleški. Drugič, v njem ne nastopajo živi ljudeki, niti ne gre za risano animacijo, temveč zahtevano odigrajo lutke marionete. Ja, tiste cefizeljske na nitih, s katerimi zabavajo deco poulični smešniki. Nobene računalniške animacije, le kamera in lutke na dovršenih prizoriščih. In tretjič, pripoved ni prav nič otroška, temveč gre za dramatično srednjeveško visoko fantazijo. Imamo starega kralja, ki stori samomor in kraljevino zapusti sinu, nakar slednjega zlobni stric prinese okrog in ga spravi na maščevanje proti fotrovim domnevnim morilcem, gverilcem, ki itak že dolgo ogrožajo mir ter blagostanje v deželi. Zdaj sta se seveda marsikomu postavilo pokonci uho ter oko, in sicer iz klasičnega razloga - pa kva bom zdej ene lutke gledau, a s fuknen al kva?? Čisto verjamem, da bo odziv marsikakega bedačka natanko tak. Tisti, ki imate odprto, po možnosti še otroško srce, cenite originalnost in tripate na pravljičnost iz post-tolkienovskih fantazijskih bukev, pa boste ob Strings le buljili. Pripoved je nadvse poetična in na momente zelo spomni na japonske frpje, ne manjka spletk, prevar, brutalnosti in nizkotnosti, tudi boji so (in to kakšni!!!), vzdušje je temačno, skorajda moreče, kar pa ima za protiutež pesniško vznesenost. Se bojite, da je vse skupaj videti kretensko, ker se po platnu sprehajajo neke butaste lutke? Ni tako - lutke so tako izjemno in nenavadno življenjske, da kmalu pozabiš, da gledaš pazljivo izrezbarjene kose lesa. Scenarij pa si da posebej opraviti z nitmi, na katerih visijo, saj jih aktivno vključi v svet, pripoved ter širši smisel. Kako? Jah, to morate enostavno videti.