ustni torek. Grad na Mokricah. Kolona vozil visokega razreda v mrkem dnevu. Varnostniki množično ovohavajo sceno. Ivo namrščenega pogleda, z bleskom odločnosti v očeh. Smehljajoči se Borut v rafalih bliskavic vneto, skoraj hvaležno stiska njegovo roko. Še nekaj fotk v sedečem položaju. Sledi izčrpna novinarska konferenca – povesta, da se nista dogovorila o ničemer in še enkrat na kratko vse, kar že vemo. In seveda tudi, da pa je bilo srečanje samo po sebi bistvenega pomena. Aha. Procesija približevanja, odeta v prestižno grajsko atmosfero, ki ni prinesla nobenega vsebinskega napredka, je bila vseeno koristna, pravijo. Kaj pa naj bi strici povedali? Da je bilo srečanje splošne narave in brezplodno? Po videnem pa tudi ne ravno v skladu z zastavljenimi varčevalnimi ukrepi, zaradi katerih so se morali celo velecenjeni poslanci odreči zastonjski kavi? Če gre za nekaj kvadratov rodovitne slovenske grude, zamižimo na obe očesi. Pustimo se prepričati v koristnost sramežljivega političnega otipavanja. Naslednjič se sestaneta na Hrvaškem, bodo plačali vsaj hrvaški davkoplačevalci. Boj za zemljo je nekatere razigral do te mere, da zbirajo celo podpise za butast referendum, ki bi Hrvaški preprečil vstop v Nato. Pojočemu majorju in ostalim borcem za Slovenijo iz SSN bodo zmanjkali podpisi, skoraj zagotovo. Pha, sicer pa članstva v izsesavajočem militarističnem stvoru ne privoščiš niti največjemu sovražniku, če je že potrebno, da ga imaš. In prav posebno v situaciji, ko lastna država, ponosna članica severnoatlantskega pakta, kupuje oklepnike v sumljivih okoliščinah, da bi ugodila njenim direktivam. In imamo Patrie. Predore. Pediatrično kliniko. In luknjo v proračunu. Medtem ko je seansa na Mokricah potekala na državne stroške, ljudstvo poslušno krpa proračunsko luknjo. S kroničnim glavobolom zaradi podražitve plina, elektrike, povišanje trošarin na gorivo, trošarin na alkohol in cigarete, podražitve vinjet, zmanjšanja nadomestil za bolniško in zvišanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Če že ne bo pogubne krize, bo pa vlada poskrbela, da bo gospodarstvo odšepalo. Namesto da bi znižala davke, da bi zajela svežo sapo, deluje na kratki rok, tako da bo v proračunu čim več evrov sedaj. Ampak vsi zgornji ukrepi bodo na dolgi rok državo spravili na kant. In če nazadnje omenim še podražitev RTV-prispevka za 1 evro. Zdi se mi, da se je v predvolilnih obljubah bivše vlade znašla tudi ta, da se ukine RTV-prispevek. Sedaj pa nov preobrat, ki ga zvišuje. Dvig prispevka za en odstotek, ki ga je obljubila vlada, naj bi pozitivno vplival na stanje v hiši, je ocenil generalni direktor RTVS Anton Guzej. Ta povišek je nujen, da