57 En primer take geopolitike upora: Kalaniopu’u, vrhovni poglavar velikega otoka Havaji – tisti, ki je bil stric po očetovi strani in prednik Kamehameha I. –, je imel sodišče nekaj časa v okrožju Kona na jugozahodu. Toda izročilo pravi, da je »pomanjkanje hrane čez nekaj časa prisililo Kalanioup’uja, da je svoje sodišče preselil v okrožje Kohala (na severozahodu), kjer se je njegov glavni štab nastanil v Kapaauju«. Abraham Fornander, An Account of the Polynesian Race, Trübner, London, 1878–1885, 2. del, str. 200. To, zaradi česar je očitno začelo primanjkovati hrane v Koni, se je zdaj ponovilo v Kohali: »Tukaj se je nadaljevala ista ekstravagantna, laissez-faire politika jej in se veseli, ki se je začela v Koni, in tamkajšnji poglavarji in poljedelci, šmakaainana’, so začeli godrnjati in kazati precejšnje nezadovoljstvo.« Ibid. Lokalno godrnjanje je v oddaljenem grmenju iz odmaknjenega predela Puna odmevalo prek otoka na jugovzhod. Očitno je, da sta se ti dve frakciji združili, in pripoved se potem spremeni v navadno herojsko zgodbo o boju velikih poglavarjev. Glavna upornika sta bila Imakakaloa iz Pune in Nu’uanu, poglavar Ka’u, ki je nekoč živel v Puni, zdaj pa je bil v spremstvu Kalaniopu’ujevega sodišča. Ta dva, kot piše Fornander, sta bila »vodji in vezni točki« nemira. Imakakaloa se je iz oddaljene Pune »odkrito upiral ukazom Kalaniopu’uja in njegovim ekstravagantnim zahtevam po vsakovrstnem imetju«. Nu’uanuja, ki je stal ob vrhovnem vodji, »so močno sumili, da odobrava naraščajoče nezadovoljstvo«. Ibid. A tokrat so bili bogovi s Kalaniopu’ujem. Nu’uanu je umrl od ugriza morskega psa in po vrsti spopadov so Imakakaloa ukanili, ujeli in ga takoj žrtvovali.