Če bi vprašali otroke o najbolj strašnem doživetju in česa jih je najbolj strah, bi dobili različne odgovore. Naj jih naštejem nekaj. Strah me je, kadar se mami in oči prepirata. Strah me je, ko dobim slabo oceno in moram to povedati staršem. Strah me je, kadar ostanem sama doma … Strah me je vojne. Strah me je, kadar me kdo napade. Strah me je, če je nevihta. Strah me je, da bo dedek umrl. Česa pa se bojimo odrasli? Bolezni, nesreče, poraza? Kar nekaj strahu je prisotnega med nami. Običajno se bojimo neznanih situacij, nečesa, česar ne poznamo. Zato so ena izmed najboljših sredstev proti strahu informacije. Otroku, ki se boji smrti lahko razložimo, da je smrt nekaj naravnega, tako kot življenje in da ne umre vsak, ki je bolan. Informacije prilagajajmo otrokovi starosti in razumevanju. Pri tem so nam v pomoč številne otroške knjige in slikanice, ki na razumljiv način prikazujejo vsebine o smrti, nasilju, bolezni, ločitvi, strahu. Tudi pravljice so nam v veliko pomoč, o čemer je bilo na tem mestu kar nekaj napisanega. Pravljični junaki ravno zato postanejo junaki, ker se spoprimejo s težavami in strahom. Včasih pomaga tudi pripovedovanje strašnih zgodb, ki se jih izmišljate skupaj z otrokom. Otrok si da duška najprej v domišljiji, potem pa premagovanje strahu prenese v vsakodnevno življenje. Takšne zgodbe so priporočljive podnevi, ne tik pred spanjem … Mlajšim otrokom pred spanjem pomagajo plišaste igrače in majhne lučke, oboje preganja strah. Tudi mamin čarovniški izrek koristi, na primer: »Čiribum čiribi, strahu v tej sobi zdaj več ni.« Otrok je vesel, če mama pogleda pod posteljo, če se kdo ne skriva tam. Vsekakor je predvsem pri mlajših otrocih potrebna zmerna mera gledanja televizijskih programov, saj dogajanja ne razumejo, sploh če je vsebina nasilna. Nočni strah je pogosto mešanica prizorov in dogodkov, ki jih otrok vidi in doživi čez dan. Sicer je pa na žalost tako, da se starši v vzgojni nemoči pogosto obrnejo po pomoč na razne strice Tolovaje, pa policaje in delavce, ki skrbijo, da so naši smetnjaki prazni. »Le pazi se, če ne boš priden, te bo pa stric odpeljal«. Tako postanejo določeni poklici nehote nepriljubljeni pri otrocih in strah pred strici, ki odpeljejo nagajive otroke je resnično eden izmed nepotrebnih strahov, ki ga povzročijo odrasli. Takšno zastraševanje traja pri otrocih le kratek čas, ker k sreči kmalu ugotovijo, da so vsi strašni strici samo navadni ljudje. Tudi grožnje, da bo mami šla od doma zaradi neubogljivega otroka povzročajo otroško stisko. Kako naj otrok ve, da tega v resnici ne bo storila? Bodimo pazljivi z besedami…