»Veš, povedati pa ti moram še nekaj posebnega. Letošnje poletje je Strica obsedlo, da bo obnovil del starih strunjanskih solin. Sam ne vem, ali se ti na soline sploh kaj spoznaš ali pa veš toliko o njih, kot jaz, recimo, o izdelovanju planšarskih trničev na Gorenjskem. Zadeva je namreč v tem, da je nekdaj vsa Istra, posebno pa istrska mesta, živela od pridobivanja soli. Ne vem, kako bi ti to razložil. Vsekakor velja, da sol od nekdaj pridobivajo iz morske vode na ta način, da solinar vodo napelje v posebne kanale, potem vodo po njih toliko časa premika, da sol začne kristalizirati in se nazadnje, po več tednih, spremeni v pravo kristalno sol, kakršno poznamo vsi. V šoli so nas učili, da je vse mesto Piran zgrajeno na soli, jasno v prenesenem pomenu besede. Tudi drugi večji kraji ob morju so nekdaj dobro živeli samo zaradi solin. Vsaka hiša je imela v lasti ali najemu določeno število solnih bazenčkov. No, in prav naš Stric se je letos odločil, da bo šel solinarit po starem, čeprav so strunjanske soline že zdavnaj opuščene in iz tega ne more biti več velikega zaslužka. Toda zaradi ideje, ki ga je obsedla, je več dela tudi doma na kmetiji, kajti Stric živi kar v solinah, noč in dan, na petek in svetek, od začetka junija naprej. Veš, to pa je na očijevem domu naredilo pravo revolucijo v medsebojnih odnosih ...«