smo na to temo že dali skozi zahteven projekt, ko smo spomladi pred leti sredi noči v Cankarjevem domu »fotknili« takrat aktualno slovensko filmsko sceno igralcev in režiserjev ter jo za stoto številko revije Premiera razgrnili na treh straneh. Da so film ljudje, seveda ni treba ponavljati in argumentirati, večino filmov se tudi predstavi z glavnimi liki na plakatih in drugih promocijskih gradivih. Podobno je tudi pri knjigah, samo da je to manj izpostavljeno, glavno vlogo po navadi igrajo črke in ne podobe, akterji so navadno v ozadju, morda po svoji želji ali pa jih oko fotoaparata ali kamere niti ne mara najbolj. K temu smo od začetka izhajanja Bukle prispevali tudi sami s tem, ko smo na naslovnice naše revije dajali naslovnice knjig, po navadi estetsko dognane presežke, ki so odsevali tudi izjemne vsebine del. Zato se nam je zdelo prav, da ob triletnici presekamo dosedanjo prakso, pokažemo, da gre tudi drugače, da so tudi knjige dejansko ljudje, ki so za njimi, da je tudi to lahko privlačno. Ni pa seveda naključje, da smo za prvi poskus izbrali poznane televizijske obraze, ki na nacionalni televiziji tedensko predstavljajo knjižne novosti. Ti pač najbolj padejo v oči in so lahko udarna predhodnica čvrstemu knjižnemu zaledju. Tako bomo morda s tem nadaljevali tudi v prihodnje, če … »Veš, odkar izhaja Bukla, se je pri nas nabava knjig povečala za kake tristo odstotkov,« mi je ob priliki rekel Stojan Pelko. »Te lahko citiram?« sem vprašal in brez razmišljanja je pokimal, ne da bi se zavedal, da se bo zaradi okoliščin morda znašel v kakem uvodniku. Kulturna novinarka in publicistka, ki je nisem vprašal, ali jo lahko citiram, mi namreč piše: »Vidim, da je medijski sklad obšel tudi Buklo, kar se mi zdi ne samo slabo, ampak tudi škandalozno, ker res ne razumem več, čemu je ta denar namenjen.« Ja, na letošnjem medijskem razpisu smo sicer nekaj sredstev dobili, a precej