Čeprav poskuša Pahor v zadnjem času narediti vse, da bi njegova stranka po volitvah prihodnje leto prevzela oblast (v ta namen je celo spremenil ime stranke, zdaj pa po receptu SDS z zadnjih volitev že nekaj časa napoveduje alternativni program, a ga javnost še ni videla), se zdi, da bi se mu lahko neodločnost oziroma dvoličnost na koncu maščevala. Tako je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah začela priljubljenost SD precej upadati. Po javnomnenjski raziskavi Politbarometer je imela še junija (tik preden je Anton Rop v javnost poslal izjavo, naj bi se bila Sanader in Janša dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu) 22 odstotkov podpore in je bila tako najmočnejša stranka v državi, po zadnji raziskavi pa je njena priljubljenost padla za kar 4 odstotke, stranka pa si mora prvo mesto po novem deliti s SDS. Nad takšnim padcem podpore Pahor nikakor ne more biti navdušen in bo moral hitro ukrepati, če ne želi, da upadanje postane trend, vprašanje pa je, v kolikšni meri mu to lahko uspe. Poznavalci namreč pravijo, da njegova morebitna zmaga na parlamentarnih volitvah še zdaleč ni tako samoumevna, kot mislijo nekateri. Že nekaj časa obljubljajo, da bodo pripravili vladni alternativni program, vendar tega javnost še ni videla. Prav tako se zdi, da ima stranka precejšnje težave s kadrom, saj razen nekaterih prestopnikov iz LDS (ki za zdaj rušijo podobo o zmerni sredinski stranki) in dveh ali treh »starih« poslancev stranka skoraj nima prepoznavnih obrazov, ki bi nastopali v javnosti. Nekateri politični analitiki opozarjajo tudi na to, da je do volitev vendarle še daleč in da se lahko zgodi še marsikaj. Na slednje je že pred časom v Delu opozoril sociolog dr. Matej Makarovič, ko je zapisal: »Takšne napovedi (da bo SD na naslednjih volitvah prevzela oblast, op. A. K.) sicer niso nerealne, vendar je skoraj leto in pol pred volitvami vsaka napoved končnega razmerja sil po volitvah na ravni čiste špekulacije … Glede na to se prepričanost o napovedi zamenjave oblasti, pa čeprav toliko vnaprej, zdi vsaj nekoliko nenavadna in kar presenetljivo je, kako hitro se širi med mnenjskimi voditelji, drugimi pomembnimi družbenimi akterji in seveda v medijih, tudi tistih, ki sicer veljajo za med seboj izrazito različne …« Pri tem je Makarovič opozoril, da četudi SD na volitvah zmaga, še ni rečeno, da bo Pahor zares mandatar, saj po njegovem mnenju nikjer ni rečeno, da bo Pahorju stranka v primeru zmage sploh pustila zasesti premierski stolček. »Navsezadnje se zdi, da ima več nasprotnikov v lastnih vrstah kakor v sedanji vladni koaliciji, in zakaj bi mu ti nasprotniki sploh nujno dopustili zasesti premiersko mesto, ko bi bile volitve zanje enkrat dobljene?« se je vprašal Makarovič. Hkrati je opozoril na Pahorjeve dvomljive premierske sposobnosti. »Tu ne moremo mimo dejstva, da ni Pahor, čeprav je bila njegova stranka v več vladnih koalicijah, nikdar sedel v nobeni vladi, temveč se je temu zavestno odrekel. Si ga predstavljate pri odločitvi za nujno, a nepopularno reformo? Celo Janša, ki po nekih stereotipih velja za odločnega, je imel doslej večkrat precejšnje težave, kadar je zadel ob premočan lobi, ki zna mobilizirati zadosten del javnosti. Kako bi bilo torej videti 'nadaljevanje nujnih razvojnih reform'? Pahor je bil odličen (zelo verjetno doslej najboljši) predsednik državnega zbora, vendar so nujne premierske kompetence od tega bistveno drugačne in tudi dolgo odločanje glede predsedniške kandidature zbuja vtis, da se Pahor tega problema zaveda in ga vsaj nekoliko skrbi,« je še zapisal Makarovič.