Ne glede na te karikirane stereotipe obstajajo tako v Sloveniji kot povsod po svetu določeni splošni načini vožnje in navade, ki lahko naredijo potovanje bolj varno ali bolj nevarno. Če se osredotočimo na to zadnje, lahko pritrdimo, da v Sloveniji na splošno prevladujeta hitra in agresivna vožnja in navada, da se redko ali nikoli ne upoštevajo prometni znaki. Na primer, skoraj nobeden ne upošteva omejitev, in če že, je videti to nekako takole: omejena hitrost na avtocesti je 130 km/uro, večina jih vozi 140 ali še malo več, če so na desnem voznem pasu. Tisti, ki so na levem prehitevalnem pasu ali ga nikoli ne zapustijo, vozijo običajno od 160 km/uro navzgor. Če je z znakom predpisana hitrost 40, boš vozil 80, pri omejitvi hitrosti na 60 boš vozil 120 ipd. Samo enkrat sem se poskusil držati predpisanih hitrosti in nikoli več. Znaki s prepovedjo prehitevanja kot da ne obstajajo, stop znak in podobni znaki so stvar osebnega tolmačenja vsakega posameznika, tako kot meteorološke razmere. Zdi se, da je vzrok takemu obnašanju v splošnem prepričanju, da je vsako pravilo ali zakon določen zato, da se ga krši. Deloma pa ga lahko pripišemu tudi neodgovornemu ravnanju cestnih podjetij, ki prometne oznake dostikrat puščajo na cesti še potem, ko je bil vzrok za njihovo postavitev že zdavnaj odpravljen.