Ob steni gor gre omarica za čistila, na njej je plastični podstavek za milo v kosu za očeta in krtačo, zraven je tekoče milo za druge. Štedilnik, s katerega mama jemlje dišeči lonec, ni videti, kot da je uporabljan, številčnica z gumbov je zglajena, z alkoholnim flomastrom je napisana vsaj že dvakrat in spet bleda. Številke so iz nekega razloga zapisane rimsko, kar zna biti precej v spotiko. Z vratc pečice visi kuhinjska krpa. V zgornji vrsti je zraven bojlerja najprej kljuka, s katere visi podstavek za vroče in rokavice za vroče, kot okras, potem pa še črna napa s porcelanastimi figuricami, ki se dobijo v čokoladi, stare so že, malo zlizane in pogrizene, kot da se otrok ni zmogel pravočasno ustaviti. Papirnate brisače. Poleg štedilnika je peč na olje, zaprta, na njej je podstavek z narobe obrnjenimi kozarci. Bela cev se dvigne iz nje, zavije nad napo, kjer se sreča z drugo, ki vodi v ono smer, in izgine v steni. Potem so vrata v shrambo, pa pritisnjen naslonjač ob nasprotni steni z okni in mehko zaveso, spodaj se da, če se že hoče, videti strmo na ulico, z ulice notri pa samo zvečer in še to čisto pri zidu na drugi strani ceste. Od tam zdaj prihaja vdrta svetloba, kmalu pa rumene odbite luči. Kot, z daljšo stranjo po levi strani kuhinje, na sredi je miza z na pogled novim prtom, ki je že zguljen, ne na robovih. Nad kotom je drug element, polovica s steklenimi vrati, za katerimi so krožniki in sklede, ki so samo na ogled, prostor za zataknjene voščilnice, eno ali dve razglednici in nekaj fotografij babice in dedka in otrok izpred kakega desetletja. Na elementu so darila za rojstne dneve, šaljivo popisan sodček, popisan vrček, velika vaza, popisana, klopotec, čigar napisa od spodaj ni videti, še kak lesen ali steklen predmet, ki je skrit očesu.