Danes je Aljaž invalidsko upokojen in prejema 280 evrov pokojnine. Ker njegove težave, povezane z avtizmom, niso bile ustrezno naslovljene, razlaga mama, je »pridobil« vrsto gibalnih in glasovnih tikov, najhuje pa je, da nenadzorovano spušča glasove in razbija po stenah v stanovanju in sosedovih vratih. Ponoči, ker podnevi spi. Zdravila ne jemlje redno, zato je obravnava po mnenju njegove psihiatrinje nemogoča. »Stanovalci ponoči kličejo policijo; ko pridejo, jim Aljaž razloži, da ima avtizem, dežurni zdravnik, ki ga pokliče policija, odredi hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici v Polju, od tam ga odpeljejo v Begunje, od koder opoldne istega dne sporočijo, da ni primeren za hospitalizacijo in naj ga pridemo iskat,« razlaga mama. Sosedom zmanjkuje potrpljenja – upravičeno, pravi mama; za pomoč so se obrnili že na policijo, psihiatrinjo in center za socialno delo, razmišljajo o tem, da bi ga izselili. Sam pravi, da se nazaj domov ne bo preselil za nobeno ceno, poleg tega pa, menijo njegovi starši, to ne bi smela biti edina rešitev. Primerne stanovanjske skupnosti, kjer bi lahko živel, pa ni. »Smo v praznem prostoru, ne vemo, kaj naj naredimo,« je obupana mama. Zdaj Aljažu grozi še zaporna kazen, saj se je zaradi kršitev reda in miru nabralo že kup položnic, policija pa po besedah mame nima posluha za izvor sinovih težav in ne želi stornirati kazni.