V kakšnem predalu hranimo obliže, v nočnih omaricah tablete zoper glavobol, v kuhinjskem regalu stekleničko z jodom še od tedaj, ko smo se zadnjič urezali z nožem. Precej gospodinjstev ima sicer doma nekaj podobnega, kot je hišna lekarna, toda večina si tega imena ne zasluži. Slabo so založene in v njih so zdravila, ki jim je potekel rok ali ki so se celo že pokvarila, tako da so celo nevarna. Domača lekarna je celo na steni v kopalnici, kjer je veliko prevlažno in pretoplo. Zato ne bo odveč prebrati najpomembnejša pravila, kako je treba urediti domačo lekarno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
kakšnem kakšen vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
predalu predal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
hranimo hraniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
obliže obliž samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
nočnih nočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
omaricah omarica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
tablete tableta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zoper zoper predlog; tožilnik
glavobol glavobol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
kuhinjskem kuhinjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
regalu regal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
stekleničko steklenička samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
jodom jod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
še še členek
od od predlog; rodilnik
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zadnjič zadnjič splošni prislov; nedoločena stopnja
urezali urezati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
nožem nož samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
gospodinjstev gospodinjstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
podobnega podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hišna hišen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
lekarna lekarna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
večina večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
imena ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
zasluži zaslužiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
založene založen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zdravila zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potekel poteči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
rok rok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
celo celo členek
že že členek
pokvarila pokvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
celo celo členek
nevarna nevaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Domača domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
lekarna lekarna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
celo celo členek
na na predlog; mestnik
steni stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
kopalnici kopalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
prevlažno prevlažno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
pretoplo pretoplo splošni prislov; nedoločena stopnja
Zato zato priredni veznik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odveč odveč splošni prislov; nedoločena stopnja
prebrati prebrati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
najpomembnejša pomemben splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, množina, tožilnik
pravila pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
urediti urediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
domačo domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
lekarno lekarna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar