»Če res tako mislite, bom pa eno kupil!« Beseda je dala besedo in 1976. je Miha Valenci kupil ročno gasilsko brizgalno, in to za 450 dinarjev. Leto zatem so gasilski dom v Družmirju pri Šoštanju podrli, ročna gasilska brizgalna, izdelana leta 1902, pa je bila pri novem lastniku v velenjski Stari vasi. Miha Valenci je tako začel razmišljati o muzeju. In se tudi odločil zanj. Tako je 1978. zaživel Gasilski muzej Valenci. Sprva je bil v leseni stavbi, od 1992. naprej pa je v zidani zgradbi. V njem je zdaj okrog 100 predmetov, med njimi je 8 ročnih gasilskih brizgaln častitljive starosti, najstarejša je iz leta 1885, pa ročna gasilska črpalka, izdelana v Ljubljani leta 1870, na ogled so gasilske sekirice, čelade, šlemi in drugo staro gasilsko orodje, ne manjkajo niti gasilske uniforme. Na steni ob vhodu v muzej je tudi zvon, s katerim Miha Valenci pokaže, kako so včasih bíli »plat zvona« in tako opozarjali na nevarnost, pred desetletji so zvonove tudi pri nas zamenjale sirene. In še to: v delu Gasilskega muzeja Valenci je razstavljeno kovaško orodje, tudi to častitljive starosti, saj je bil Miha Valenci, podobno kot njegova oče in stari oče, kovač.