Takoj levo od vhodnih vrat je bil dolg razpotegnjen prostor. Zavzemal je velik del levega krila, ki je bilo prizidano pozneje, ko so celotni Berghof predelali v reprezentativno poslopje. Celotno širšo stranico dvorane so zavzemala okna, visoka skoraj kot sam prostor, ki so omogočala pogled daleč po salzburški deželi. V sredini je stala dolga miza z udobnimi stoli z nasloanjali za roke. Prostora je bilo za kakšnih 24 ljudi. V prednjem delu se je prostor s strani razširil v polkrožni pomol. Tu je stala še široka okrogla miza, ki je bila pogrnjena za zajtrk. Edini okras jedilnice so bili lepo sestavljeni vzorci iz borovega lesa, s katerim so bile obložene stene; iz njega je bilo narejeno tudi pohištvo, celo leseni lestenci nad mizo in stenske svetilke. Veliko površino stene nasproti oknom je prekinjala vgrajena omara s steklenimi vrati. Nekaj dragocenih vaz je dajalo barvni poudarek enotnemu zlato rumenemu tonu.