Širokopleči Veliki Snežnik zre kakor kakšen notranjski Triglav po nepreštevnih vršičih okoli sebe in se kakor velikanska ladja na obstalem razburkanem morju ne more nikoli približati drugi veliki ladji, ki ima tudi ime Snežnik, le da je usidrana h Goteniški dolini in da po njej nosi ime. Izletnik se kakor na Veliki Snežnik s Sviščakov tudi na Goteniškega vzpne v dveh urah iz Gotenice in je nagrajen z lepo potjo. Žal z Goteniškega Snežnika ni enakovrednega razgleda, ker ga z vrha razen na vzhod, doli h Kočevski Reki, zapira drevje, pa kaj drevje, pragozd. Pot je po večini lahka, razen na začetku, ko se je z Gotenice (666 m) treba strmo vzpeti na Kameni zid (1077 m). Visoka kraška planota se potem razmeroma zravna in tudi vzpon na neizraziti vrh Goteniškega Snežnika (1290 m) ni zahteven. Pravo planinsko avanturo doživi kakšen utrjen, neboječ in mravljinčje vztrajen pohodnik, ki jo ubere naprej proti jugu k Dragarjem in še naprej na obrobje stene nad dolino Zgornje Kolpe, od koder se po stezi mimo Čačičev (slovenskega kraja, ki ima največ č-jev v imenu) spusti k Osilnici. To je prečudovit pohod, povsod lepo označen, vendar »malce« dolg: 8 do 9 ur hoje. Kdor je avto pustil v Gotenici, se bo pač moral odločiti za povratek v to vas, ki na zemljevidu je, v resnici pa je že dolgo ni več. Sestopati morda po cesti, ki skuša zložno in prijazno prekriti svoj dolgčas.