Visegrád je eno najbolj slikovitih mest ob celotnem okljuku Donave in je priljubljen tako pri Madžarih in tudi pri tujcih. V 4. stoletju našega štetja so Rimljani zgradili prvotno utrjeno naselje, ki so ga uporabljali vse do 10. stoletja. V tem času so se v Visegrádu naselili Slovani, ki so mu dali sedanje ime, ki pomeni 'veličastna utrdba'. V 13. stoletju so se začela dela na kraljevi palači in vsi vladarji po vrsti so samo dodajali okraske, dokler ni kralj Matija Korvin ustvaril to, kar je papež Sikst IV opisal kot 'raj na zemlji'. Po turški okupaciji se je začelo obdobje propada, danes pa je Visegrád ponovno očarljivo, vendar zaspano zakotno mesto. Turistični ogled je najboljše začeti na Fő utci, poleg pristanišča, kjer je tudi turistični urad. Palača je bila uničena v takšni meri, da so podvomili celo o tem, kje naj bi stala, dokler se leta 1934 niso začela izkopavanja, ki trajajo še danes. Glede na rekonstrukcijo originalnega gotskega arkadnega hodnika sta v središču ruševin častno sodišče z loggio, obdano s stebri, in del renesančne fontane - vse to so ostanki prvotne palače, ki jo je zgradil Charles Robert Anžujski v zgodnjem 14. stoletju. Blizu zunanje stene na terasi je kopija bogato okrašenega Levjega vodnjaka. Ostanke originala lahko vidite v Salomonovem stolpu, nekdanjem osrednjem stolpu spodnjega gradu, ki je bil severno od pristanišča.