V strmih stenah Pršivca nad Bohinjskim jezerom (->) se odpira 4 x 4 m velik vhod v jamo Govic, ki je nastala v zgornjetriasnih dolomitiziranih apnencih. Prvih 70 m se rov zlagoma spušča navzdol proti severovzhodu in ima dimenzije od 2 do 4 m širine in višine. Po dnu so kadunje z vodo, stene so gladke in zbrušene. Sledi ožina z 11 m globokim breznom (Nandetovo okno), rov se nato precej razširi (od 5 do 10 m), se obrne proti zahodu in začne bolj strmo spuščati. Po dnu so kamniti bloki, vmes pa nanosi ilovice. Spodnji del jame je dolg dobrih 150 m, na koncu se razširi do 30 m in se konča v lijaku med bloki. Ob nizki vodi je nivo vode v sifonskem jezercu od 5 do 6 m niže. Potapljanja do globine 30 m so pokazala, da je sifon vokliškega tipa. Gladina jezerca je bila julija 1981 na nadmorski višini 542,5 m, leta 1985 pa so dosegli jamski potapljači v sifonu globino 47 m (nadmorska višina 499 m, oz.27 m pod gladino Bohinjskega jezera). V sifonu se pojavljajo vode jamskega sistema Pršivškega krasa (->). V pretoku pod 8 m3 se voda iz sifona steka podzemsko v Bohinjsko jezero, ob višjih vodah pa bruha čez vhod in pada v slapu najmanj 50 m globoko ter nato po hudourni strugi priteče do jezerskega brega, kjer je oblikovala izrazit vršaj.