Na strmem pomolu nad Rakovico z ledinskim imenom Gradišče (kota 475 metrov), na severozahodnem robu Šmarjetne gore pri Kranju, so vidni skromni ostanki gradu Stražišče (Wartenberg). Zgodovina gradu je kratka, zato pa toliko burnejša. Z darilno listino iz leta 1002 je cesar Henrik II. Stražišče, Šmarjetno goro in svet med Lipnico, Savo in Soro podaril loškemu freisinškemu gospostvu. V začetku 12. stoletja so se Ortenburžani globoko zajedli na besniško in stražiško ozemlje, kjer so si postavili grad Wartenberg kot utrjeno upravno središče. Sicer se je freisinškemu škofu posrečilo, da je med letoma 1192 in 1197 odkupil grad s pripadajočimi hubami in beneficiji (leta 1192 je grad tudi prvič omenjen - castrum in Wartenberch), saj se je takrat grof Oton II. Ortenburški odpravljal na tretjo križarsko vojno na Jutrovo, vendar podatki v zgodovinskih listinah kažejo, da so ga še v drugi polovici 13. stoletja posedovali Ortenburžani. Ena od listin navaja, da je januarja 1202 grad kupil freisinški škof Oton II., prodajalec je bil grof Oton Ortenburški, in ga dal porušiti. Pri tem naj bi bil navzoč tudi koroški vojvoda Ulrik II. Verjetno je pri tem res šlo za prodajo gospoščine in željo škofa, da bi uničil ortenburško postojanko, vendar se Ortenburžani dogovorjenega, tako vsaj kaže, niso držali. Med letoma 1212 in 1220 sta omenjena ortenburška vazala na tem območju, viteza Engelschalch in njegov sin Herman (de Trasich - ponemčena slovenska oblika imena gradu!), grad je omenjen leta 1244 kot Wartenberch, leta 1257 je omenjena kot fevdnica Levgardis, mati Kunigunde, ki se je poročila z ortenburškim vazalom Levtoldom, listina iz leta 1263 pa dokazuje, da sta se ortenburška ministeriala Henrik in Friderik Stražiška odpovedala pravicam do Wartenberga in vasi Stražišče, vendar šele po ukazu grofa Friderika I. Ortenburškega, ki je to leto pridobil lipniško gospostvo (Waldenberk). Tako sta sporno ozemlje in grad v drugi polovici 13. stoletja dokončno postala freisinška posest in so Wartenberg v tem času verjetno tudi popolnoma porušili. Zadnja omemba Wartenberga datira v 15. stoletje (leta 1486 je omenjen alten haussperg). Danes je v tlorisu viden del stolpa verjetno kvadratne oblike, leži pa na centralnem platoju, ki meri približno 15x15 metrov. Notranji jarek je ločeval stolp od manjšega predgradja, dva obrambna jarka (drugi je precej globok in širok skoraj petnajst metrov) pa sta ločevala grajski grič od pobočja Šmarjetne gore. Po ohranjenih razvalinah (stene so debele nekaj nad en meter), za katere je značilna romanska plastovita zidava iz klesancev, je bil Wartenberg romanski obodni grad. Deloma je še ohranjena nekdanja grajska pot, ki je od gradu vijugala iz Rakovice. Grad so poleg jarkov varovala še strma pobočja.