Nasproti se bleščijo pisane izložbe trgovskih lokalov, ki skoraj vsako leto zamenjajo lastnika in so zato skoraj vedno opremljene s svežo ponudbo. Pred nedavnim je ulico oplemenitila nova. Trgovina za njo ponuja izdelke, ki jih vsi neprestano uporabljamo. Vendar običajno v njej ne zasledim več kot tri kupce. Nasploh je lokal izredno spokojen. Tišino parajo le kolesja, ki obračajo elektronska očesa. V daljavi izza polic brenči blagajna. Strop in stene so beli. Tudi police so bele. Celo prodajalke so oblečene v bele halje, zato jih je tudi težko opaziti in včasih jih moraš poiskati med visokimi in obloženimi regali. Prostor je svetel, saj v njem noč in dan gorijo neonske luči. Tako je lahko druga, večja izložba, ki gleda na dvorišče z drevjem, zelenico in klopcami, prelepljena s tapetami in reklamnimi plakati. To je tudi povsem praktična rešitev, saj ob njej lahko stoji še nekaj dodatnih metrov prodajnih polic. Vse je čisto, kot v znanstvenem laboratoriju. Številna socvetja pod stropom obešenih varnostnih kamer skrbijo za varnost zapletenih formul, ki se skrivajo v stekleničkah, škatlicah in zavojčkih.