Kako ta želodčni bajpas sploh deluje? Odgovora sta dva: manjši vnos hrane in slabša absorpcija hranilnih snovi (malabsorpcija). Pri operaciji vrste "Roux en Y", sicer najpopularnejši vrsti bajpasa, kirurg razdeli želodec na dva dela: manjši del, ki bo služil prebavi v prihodnje, in večino želodca, ki ne bo nikoli več sprejemala hrane. Poanta tehnike je, da se pacient že po nekaj grižljajih počuti izredno sit. Druga stvar pa je, da z rezom tankega črevesa v obliki črke Y pritrdimo in zašijemo preostanek želodca na jejunum (drugi del tankega črevesa). Ker se večina hranil absorbira v tankem črevesu, pomeni obvoz nekaj deset centimetrov tega organa, da se manj hrane absorbira in pretvori v maščobo. Kot pri vsaki drugi operaciji je tudi pri tej nevarnost stranskih pojavov. Najhujša (sicer zelo redka) nevarnost je pljučna embolija (krvni strdek se odlepi od stene arterije in zapre pljučne kapilare), naslednja je infekcija trebušne votline z odprtim preostankom želodca in črevesa). Smrtno tveganje je do 1-odstotno. Vsekakor gre za zelo zahtevo operacijo, resnično zadnje dejanje v boju zoper debelost. S pooperativnimi bolečinami, velikim vzdolžnim rezom sredi trebuha. Kljub obupu sem možnost odklonil in se spet zatekel k hrani. Nato pa so začeli uporabljati laparoskopijo, tj. minimalno invaziven kirurški poseg, kjer po nekaj cevkah, ki jih vstavijo skozi kožo, vodijo kamero in vse za operacijo potrebne instrumente. S kamero pa opazujejo notranjost telesa in vodijo poseg. Ni velikega reza čez ves trebuh, zato so bolečine po operaciji veliko manjše. Bivanje v bolnišnici traja le nekaj dni, na delovno mesto pa se pacient vrbe že po dveh do treh tednih.