Zdaj se je dokončno proslavil s svojimi dvanajstimi junaškimi podvigi. (1) V ljubljanskem zoološkem vrtu je z golimi rokami zadavil nemejskega leva. (2) V piranskem akvariju je pokončal lernejsko hidro in namočil svoje puščice v njeni strupeni krvi. (Takrat je tudi vzljubil ribolov z lokom, ki se mu še dandanes ni odrekel.) (3) Na ljubljanskem Rožniku je ujel erimantskega merjasca, pri tem pa po nesreči ubil dva kentavra, svojega gostitelja in svojega nekdanjega učitelja Hirona. Kaj se hoče, kjer drevesa padajo, iveri letijo naokoli. (4) Ker je bil naš junak hiter kot veter, je v gozdovih okrog Kočevske reke za malo malico dohitel in ujel cerinejsko košuto. (5) S pomočjo svoje tedanje zaveznice Spomenke Hribar je razgnal rdeče ptice roparice s Stimfalskega jezera blizu Bleda, tako kot nekdaj Kristus farizeje iz templja. Medtem se je tako rekoč iz ječe zavihtel v vladno sedlo in postal obrambni minister. Nemudoma je nadaljeval s svojimi podvigi. (6) S telefonskimi prisluškovanji je lociral in identificiral sovražnike naroda in se lotil temeljitega čiščenja Avgijevih hlevov. Preusmeril je tok Ljubljanice in Grubarjevega prekopa in tako opravil, kar je bilo treba opraviti. Avgiju, ki ga ni hotel postaviti hkrati na mesto predsednika in premiera slovenske države in ki je bil tako ali tako komunajzarski agent, je za kazen in v opomin vzel življenje in mimogrede še organiziral prve vseslovenske olimpijske igre. (7) Ujel je kretskega bika, ki je z niškimi specialci pustošil po slovenskih mejnih prehodih. (8) Traškemu kralju Diomedu iz rdečega Zasavja je zaplenil kobile, ki jih je rdeči kralj krmil s človeškim mesom. Enako usodo je naš junak namenil kralju samemu. Kobile je potem zakonito preprodal v Bosno in zanje dobil helikopter gazelo. En passant je opravil še eno herojsko dejanje. S severne stene Triglava je rešil nesrečno Alkestido, ki je hotela prostovoljno v smrt namesto svojega strahopetnega moža Admeta. Nato je Grosupeljc pogumno ukradel pas kraljici Amazonk Hipoliti in jo za nameček še ubil. Nasploh se mu je pogosto dogajalo, da je radikalno obračunaval s svojimi najbližjimi. Vendar naj na tem mestu najodločneje zavržemo vsa natolcevanja tudi o najmanjši krivdi našega junaka. Prvič: vse je delal v najboljši veri, in drugič: če je že kaj storil narobe, je bilo to zato, ker mu je zmešala pamet hudobna Zevsova žena Hera, za katero pa je tako ali tako urbi et orbi znano, da je bila od nekdaj kominternovska, potem udbovska in zdaj Kučanova agentka. Naj se ve. Vse piše že v Schwabovih Pripovedkah o starih Grkih in Rimljanih.