To sta bila torej (šele) dva, a čez dve leti je sledil Pakistan in Broad Peak (8047 m) ter Gašerbrum II (8035 m), pa je s štirimi zbranimi med najvišjimi gorami na svetu postal zanimiv za javnost. To je zaslutila tudi Planinska zveza Slovenije in ga z geslom 8000 plus uvrstila kot svojega predstavnika v akcijo Podarim-dobim. Slovenskim plezalskim ekstremistov je šlo v nos, češ, kaj bo ta, ki se »sprehaja« po osemtisočakih, a bi najbrž ostalo pri tihem nerganju, če ne bi Grošelj medtem prišel do francoske revije Vertical in v njej opazil svoje diapozitive iz južne stene Lotseja, podpisane z imenom Toma Česna. Prav te fotografije naj bi dokazovale Česnov vzpon v tej steni. Obvestil je Planinsko zvezo Slovenije, ta Toma Česna, ki je besno udaril nazaj s tezo o starih silah, ki da mu strežejo po karieri in časti. Po zaslugi vrhunskih plezalskih kolegov, ki so se zvečine postavili na njegovo stran, pa slovenskega novinarstva, ki tako kot oni ni znalo ločiti dveh popolnoma različnih reči, kot je spor o usmeritvi slovenskega alpinizma in vprašanje, ali je človek preplezal južno steno Lotseja ali pa se je o tem zlagal, je bil precej časa v očeh večine Slovencev Grošelj tisti, za katerim je treba vpiti »držite ga!«. Danes so stvari precej bolj jasne, čeprav odgovora na to, ali je bil Česnov Lotse alpinistični podvig stoletja ali le njegov največji nateg, še danes ni.