Graditi na zemlji svojih prednikov – pozidati jo – je v Sloveniji tradicija, s katero je prežeta vsaka vaška politična agenda. Kdo lahko komu očita, če gradi na svojem? Kdo lahko podvomi o upravičenosti nove proizvodne hale v vsaki vasi, ki želi odpreti nova delovna mesta ljudem kar pred domačim pragom? Prav nasprotno: zasebno in občinsko samograditeljstvo sta deležni velike družbene naklonjenosti. Kdor v težavnih razmerah uspe celo kaj sezidati, velja za marljivega in uspešnega. V arhitekturi novih, živobarvnih podeželskih hiš in delavnic pa je pravzaprav zelo veliko tistega pometanja pod preprogo, o katerem govoriš tudi ti. Laže je podpisati dokument, ki spremeni dvajset njiv ali vinogradov v gradbene parcele, kot zgraditi dvajset občinskih stanovanj za mlade družine. Tako usklajujejo interese med javnim, zasebnim in strokovnim, odpirajo možnosti prostora in podpirajo zmožnosti ljudi v številnih majhnih občinah.