Pri zadnjih vratih, ki so vodila na dvorišče, je bila pri skupnem stranišču za stanovalce pritličja pod stopnicami niša. Na pol pod nišo in na pol na hodniku je ležala vreča iz jute. Sosedu se je zdelo nenavadno, da je postavljena tako nemarno, zato je stopil do nje. V polmraku je zagledal, kako iz nje štrlita otroška roka in noga. Sprožil je alarm in v naslednjem trenutku je bila hiša na nogah. V njej je zavladala zmešnjava razburjenja, ki je že mejila na histerijo. Našli so Helenino truplo in neki ženski glas iz množice na hodniku je zavpil: »Bila je zlorabljena.« Kljub ropotu in ljudem, ki so prihajali in odhajali v poslopje, je v obeh stanovanjih v pritličju vladal mir. V enem je spala gospa Topp, katere mož je že odšel na delo, v drugem je živela