Najlepše je življenje s streetkajem takrat, ko vremenske razmere dovoljujejo vožnjo z odprto streho. A tudi ko je nad glavama voznika in sopotnika napeto platno, avtomobilček ohrani zanimivo zunanjo podobo. Ko je treba streho zložiti in spraviti v posebej določen prostor med sedežema in prtljažnikom, se zabava za nekaj trenutkov lahko spremeni v pravo moro. Konstruktorji so namreč strešni mehanizem zapletli do te mere, da zahteva niz postopkov, ki jih je treba opraviti po vrsti. Najprej do polovice obrniti kontaktni ključ, nato sprostiti zatiča pri vetrobranskem steklu, pritisniti na skrit gumb za odpiranje pokrova, dvigniti prednji in nato zadnji del strehe ter vse skupaj zložiti v za to pripravljen prostor. In ko nas med vožnjo ujame poletna nevihta, si vse te operacije, ki lahko požrejo debelo minuto časa, sledijo v obratnem vrstnem redu. Zakaj se pri Fordu niso odločili za bolj preprosto rešitev ali celo za elektrificirani mehanizem, vedo samo oni, verjetno pa gre med vzroke šteti tudi krčenje stroškov, na kar napeljuje na primer tudi to, da v strehi ni zadnjega stekla, ampak le prosojna plastika.