Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopnega organa strinja. Tožnik je z navedeno carinsko deklaracijo v svojem imenu in za račun družbe B. d.o.o. iz C. deklariral zaradi sprostite v promet neto 22.800 kg belega kristalnega sladkorja ter je v polje 36 EUL v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih (Uradni list RS, št. 35/04 in spremembe, dalje Pravilnik o izpolnjevanu EUL) vpisal šifro ugodnosti „300“ ter s tem za deklarirano blago zahteval uporabo preferencialne carinske stopnje na podlagi ustreznega sporazuma. K deklaraciji je priložil in v polje 44 vpisal s šifro 3P01 potrdilo o prometu blaga EUR.1, št. ...z dne 23. 9. 2005 in s šiframa L 001 in Y 100 uvozni dovoljenji z vpisi AGRIM št. ... in .... Po naknadnem preverjanju sprejetih deklaracij je bilo ugotovljeno, da pri pregledu uvoznega dovoljenja AGRIM SI št. ... na podlagi 24. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 na izvodu št. 1 tega dovoljenja odpisana uvožena količina v neto masi 22.620 kg. V okviru 5 % tolerance je bila odpisana uvožena količina v neto masi 8.250 kg, za katero je bilo neupravičeno uporabljena preferencialna carinska stopnja prosto (50. člen omenjene uredbe). Ker ima uvoznik pravico do sprostitve sladkorja v prost promet tudi za količino, navedeno v toleranci uvoznega dovoljenja AGRIM, je carinski organ dovolil sprostitev v prost promet tudi za količino v okviru tolerance, saj deklarant pri vložitvi carinske deklaracije ni zahteval, da se v prost promet ne sprosti sladkor v količini, dovoljeni v okviru tolerance uvoznega dovoljenja AGRIM, zato je tudi po mnenju pritožbenega organa za 8.250 kg sladkorja treba obračunati uvozne dajatve (carino za tretje države in dodatno dajatev za sladkor). Kot izhaja iz pritožbenih očitkov ni sporno, da za uvožene količine sladkorja, ki prekoračuje dovoljeno količino uvoza, po uvoznem dovoljenju AGRIM, ni upravičenja do uporabe preferencialne carinske stopnje, temveč je bistvo spora tožnikovo prepričanje, da je prišlo do prekoračitve dovoljene preferencialne obravnave uvoženega blaga po napaki carinskega organa. Po pododstavku b) 2. odstavka 220. člena CZS se naknadna vknjižba ne opravi, če znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil knjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba zavezana k plačilu ni mogla ugotoviti, ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo. Pritožbeni organ se sklicuje na pododstavek a) 1. odstavka 24. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. 6. 2000, navedene uredbe, po katerem se izvod št. 1 dovoljenja ali potrdila predloži carinskemu organu, ki je sprejel v primeru uvoznega dovoljenja, deklaracijo o sprostitvi v prost promet; v 3. odstavku istega člena je določeno, da ko urad vnese dovoljene količine in zaznamek na izvod št. 1 dovoljenja ali potrdila, se dokument vrne zadevni osebi; v 4. odstavku pa, da se, če uvožena količina ne ustreza količini navedeni na dovoljenju ali potrdilu, vnos na dovoljenju ali potrdilu popravi na količino, ki se dejansko uvaža v mejah količine, za katero je bilo dovoljenje ali potrdilo izdano. Z vložitvijo v tej zadevi obravnavane carinske deklaracije je tožnik zahteval, da se v prost promet sprosti neto 22.800 kg sladkorja in z vpisom šifre ugodnosti 300 zahteval uporabo preferencialne carinske stopnje na podlagi Stabilizacijsko-predložitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani (Sklep Sveta in Komisije z dne 13. 12. 2004, št. C 2005/40 ES, Euratom, Uradni list L 26 z dne 28. 1. 2005). Ker je za uvoz sladkorja iz Hrvaške tarifne oznake 1701 določena tarifna kvota, je tožnik k deklaraciji priložil in v polje 44 vpisal uvozni dovoljenji AGRIM, v katerih je, vezano na drugi pododstavek odstavka 1. člena 50. Uredbe Komisije (ES) s št. 1291/2000 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1464/954 z dne 27. 6. 1995 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenje v sektorju sladkorja (Uradni list L 144 z dne 28. 6. 1995 s spremembami) v polju 20 naveden „Sklep Sveta in Komisije 2005/40/ES Eurotam“. Iz navedenega vpisa izhaja, da je glede preferencialne obravnave hrvaškega sladkorja iz navedene tarife 1701 potrebno pri koriščenju odobrene količine po uvoznem dovoljenju AGRIM upoštevati določbe navedenega sporazuma. Carinski organ je po tožniku vloženi carinski deklaraciji za sprostitev tega blaga v prost promet, v skladu s 3. odstavkom 24. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 odpisal deklarirano neto količino sladkorja na hrbtni strani predloženega dovoljenja in le tega po vnosu zaznamka o koriščenju vsakič vrnil tožniku. Ravnal res ni v skladu z določbo 4. odstavka tega člena, ko je ob prvi predložitvi spornega uvoznega dovoljenja AGRIM št. … na njegovi hrbtni strani v polji 29 in 30 vpisal kot razpoložljivo kvoto 173.250 kg, to je odobreno količino iz polja 17 oz. 18 (165.000 kg) povečano za dopustno 5 % toleranco (8.250 kg) iz polja 19, ki je dana za primer če uvožena količina ne bi ustrezala količini, navedeni na dovoljenju, vendar pa glede na določbe 50. člena iste uredbe, ki je znana tudi tožniku, s takim ravnanjem zgolj povečal dopustno količino dovoljenega uvoza, ne pa tudi količine za katere je bilo tožniku dovoljeno uveljavljati preferencialno obravnavo po Sklepu Sveta in Komisije št. 2005/40/ES Eurotam. Iz podatkov na hrbtni strani uvoznega dovoljenja izhaja, da je imel tožnik skupaj z dovoljeno toleranco 8.250 kg še razpoložljivo količino za uvoz sladkorja 22.620 kg, od tega za to dovoljeno kvoto za preferencialni uvoz 14.370 kg. Posledično navedenemu tožnik na podlagi predloženega in v polje 44 EUL vpisanega uvoznega dovoljenja AGRIM št. … ni razpolagal s kvoto za preferencialni uvoz za odpisanih 8.250 kg, čeprav je z vpisom šifer (L001) in (Y100) zahteval, da se po tem dovoljenju odpiše dovoljenje in kvota in je bil s sprejemom carinske deklaracije takšen zahtevek odobren. Izvod spornega dovoljenja je bil tožniku v skladu s citirano uredbo vsakič po vnosu carinskega zaznamka odpisov količine vrnjen, zato tožnik po mnenju pritožbenega organa ne more uspeti z zatrjevanjem, da gre napake carinskega organa, ki je v predmetni zadevi odobril zahtevani preferencialni uvoz za sporno količino sladkorja 8.250 kg, ki je tožnik ni mogel ugotoviti in da je ravnal v dobri veri. Obračun uvoznih dajatev v polju 47 EUL je opravil tožnik sam in carinski organ ob sprejemu deklaracije vanj ni posegal s svojim aktivnim ravnanjem, da bi se mu taka napaka očitala, zato po mnenju pritožbenega organa niso izpolnjeni pogoji iz pododstavka b) 2. odstavka 220. člena CZS, po katerem se naknadna vknjižba ne opravi. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da naj bi bil s sprejemom carinske deklaracije in sprostitvijo blaga v prost promet dokončno odobrena pravica do preferencialnega uvoza za sporno količino 8.250 kg. Pri tem se pritožbeni organ sklicuje na pooblastilo, ki jih imajo carinski organi po 78. členu CZS, zato je carinski organ za ureditev položaja sporne količine sladkorja pravilno uporabil ukrep vknjižbe zneska premalo obračunanih dajatev v skladu s 1. odstavkom 220. člena CZS. Na odločitev o odmeri dajatev zatrjevani previsok odpis bruto količine po carinski deklaraciji … z dne 5. 9. 2005 ne vpliva, saj je bil za navedeno carinsko deklaracijo odpis opravljen po dovoljenjih AGRIM št. … in ... in ne po št. ..., ki je predmet tega spora. Pritožbeni organ zavrača tudi očitke tožnika, ki naj bi zaradi zastopanja interesa uvoznika, zahtevo carinskega organa za carinjenje blaga brez priznane preferencialne stopnje smel izpolniti le s privoljenjem uvoznika. Po 18. točki 4. člena CZS pomeni „deklarant“ osebo, ki izdela carinsko deklaracijo v svojem imenu ali osebo, v imenu katere je izdelana carinska deklaracija. Iz vpisa podatkov v polje 14 EUL izhaja, da je tožnik vložili deklaracijo v svojem imenu, zato njegovo pogodbeno razmerje s pooblastiteljem na odločitev v tem postopku nima vpliva, ker se tudi ne odloča o morebitnih odškodninskih zahtevkih v zvezi z očitanim napačnim odpisovanjem uvoznih dovoljenj AGRIM. Tožnik je sam predložil uvozno dovoljenje AGRIM SI št. ..., čeprav je vedel, da bo z odpisom razpoložljivih 22.620 kg sladkorja v celoti izkoristil tudi dovoljeno toleranco 8.250 kg.