8 mm Nambu. Čeprav je bila pištola Taisho type 14 nesporno zelo poenostavljena in prilagojena množični proizvodnji, pa je že na prvi pogled jasno, da gre le za varianto predhodnice. Ne glede na vse je pištola Taisho type 14 postala standardno kratko orožje japonske vojske, množično so jo uporabljali v vseh svojih pohodih v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja, ko je dežela vzhajajočega sonca najprej doživela nesluten vzpon, nato pa še katastrofalni zlom. Konstrukcijsko je bil type 14 podoben predhodniku, prav tako je imel kratko trzanje cevi, skupaj z zaklepiščem (kakšnih 5 mm), konstruktor pa je dodal še eno povratno vzmet. Vzmeti sta sedaj nameščeni vzporedno na obeh straneh zaklepa. Avtomatska varovalka je odpadla, nadomestila jo je enostavna ročica na levi strani ogrodja, nad ročajem. Vzvod varovalke pa je predolg in strelec ga mora obrniti za 180 stopinj, da bi varovalko izključil, kar skoraj ni izvedljivo s strelno roko. Poleg tega se je ročica varovalke rada lomila. Pištola je obdržala vse dobre strelske lastnosti predhodnice. Odlična rešitev sprožilca (ki popusti že pod težo 1,6 kg) in ergonomsko oblikovan ročaj bistveno prispevata k dobrim strelskim lastnostim tega orožja. Svoje doprinesejo tudi namerilne naprave. Muha ima obliko obrnjene črke V, nahaja pa se na podstavku pri koncu cevi in je po smeri nastavljiva. Fiksni merek je del ogrodja. Pištola se polni z osemstrelnimi nabojniki, ki gredo v ročaj, iz njega pa jih sprostimo s pritiskom na gumb, ki se nahaja na levi strani ročaja, neposredno za sprožilcem. Polnjenje pištole pa je bilo dokaj zapleteno, saj je prinašalo nabojev hkrati delovalo kot zadržalo zaklepa po zadnjem izstreljenem naboju. Ko izvlečemo nabojnik se zaklep seveda zapre in po vstavljanju polnega ga je potrebno ponovno repetirati.