Sistemi za sukanje teh sedežev so sicer različni, a gre najpogosteje za dodatno vrtljivo kovinsko ploščo, ki jo sprostimo s pritiskom na ročico pod sedežem. Nato ga poljubno zasučemo, ob sproščeni ročici pa se zaskoči v izbranem položaju. Pri novejših avtodomih stvar praviloma deluje dokaj preprosto. A smo pri nekaterih (starejših) že imeli takšne težave, da bi se začetnik najraje za vedno odpovedal temu vrtljivemu izumu. Nekakovosten sistem ali slabo vzdrževan je, sta zahtevala kar precej moči (ženske roke je niso premogle dovolj), zatikalo se je in sukanje sedeža je bilo resnično težavno. Smo pa pri kakšnem bivalniku opazili še drugo nevšečnost; klop, nakazana stena za kabino ali drugi deli pohištva niso bili prav odmerjeni, zato je bilo treba sedež ob vrtenju tudi pomikati po vzdolžnih tirnicah naprej in nazaj, da smo v vsakem trenutku našli med volanskim obročem, naslonjalom za roko na vratih in klopjo toliko prostora, da je bilo mogoče sedež zavrteti za 180 stopinj. Očitno jih ni bilo malo, ki tega niso bili vešči ali pa so imeli premalo potrpljenja, obračanje na silo pa je zato z železnimi, dokaj ostrimi podsedežnimi vodili na lesenih delih pustilo kar globoke zareze.