Toda Vida se znajde drugače. Samo tiho reče ne (saj dobro ve, da otroci odlično slišijo). Če Jakob še ne neha, odgovor ponovi, znova potihoma. Obenem sprosti ramena in celotno telo (zvijača, ki jo je vadila kar nekaj ur). Če Jakob začne kričati, še zlasti v javnosti, si predstavlja, kako ga nosi v avto, v sebi pa se nežno smehlja. Tako obvlada svoja čustva in ne popusti Jakobovemu izzivanju. Če jo zgrabi, da bi zavpila nanj, je dovolj, da si predstavlja, kako bi užival v zmagi. Tako ostane trdna.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Toda toda priredni veznik
Vida Vida samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znajde znajti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
Samo samo členek
tiho tiho splošni prislov; nedoločena stopnja
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
saj saj priredni veznik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odlično odlično splošni prislov; nedoločena stopnja
slišijo slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Če če podredni veznik
Jakob Jakob samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
ne ne členek
neha nehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ponovi ponoviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
potihoma potihoma splošni prislov; nedoločena stopnja
Obenem obenem splošni prislov; nedoločena stopnja
sprosti sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ramena rame samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
celotno celoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zvijača zvijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vadila vaditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ur ura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
Jakob Jakob samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kričati kričati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
še še členek
zlasti zlasti členek
v v predlog; mestnik
javnosti javnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
avto avto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nežno nežno splošni prislov; nedoločena stopnja
smehlja smehljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
obvlada obvladati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
popusti popustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Jakobovemu Jakobov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
izzivanju izzivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
Če če podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zgrabi zgrabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zavpila zavpiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
nanj name osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
užival uživati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
zmagi zmaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ostane ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
trdna trden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Skrivnost srečnega otroštva
avtor: neznani avtor