Proces se je po dolgih pripravah formalno pričel leta 1996, ko je Republika Slovenija zaprosila za članstvo v EU. Do odločitve EU, da lahko Slovenija prične s postopkom usklajevanja zakonodaje in pogajanji za pridružitev, je bila zelo naporna pot, ko je morala Vlada RS na italijanski pritisk pristati na t.i. »španski kompromis«, s katerim se je Slovenija zavezala, da bo sprostila promet z nepremičninami predčasno, za italijanske državljane že v februarju leta 2003. Nobeni od ostalih kandidatk ni bilo potrebno pristati na kaj podobnega (ponekod pa je ta promet popolnoma prost), toda za Slovenijo v tistem trenutku ni bilo nobene alternative, saj bi sicer ostala v družbi Balkanskih držav, ki bodo na ta proces čakale še zelo dolgo. V začetku tega procesa je bila naša država v družbi kandidatk prve skupine (Helsinška skupina), v katero so spadale še Poljska, Estonija, Češka in Madžarska, v poznejšem pogajalskem procesu pa so bila pogajanja razširjena tudi na vse ostale kandidatke. V času pregleda in prilagajanja zakonodaje je bilo ugotovljeno, da dve kandidatki, Bolgarija in Romunija, ne bosta mogli slediti tempu ostalih držav, zato so njihovo pridružitev preložili na poznejši čas leto 2007.