Angeli in demoni se dogajajo tudi v laboratoriju CERN (mednarodni center za fiziko osnovnih delcev v Ženevi v Švici), kjer je med drugim dejansko potekalo tudi samo snemanje filma. V CERN pa delajo tudi znanstveniki z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Nekaj odgovorov na vprašanja o antisnovi (antimateriji) nam je posredoval dr. Igor Mandić z odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F9 na Institutu Jožef Stefan. Ali antisnov v resnici obstaja? Obstaja in v CERN jo rutinsko proizvajamo. Napovedal jo je že P. A. M. Dirac leta 1928, eksperimentalno pa jo je odkril C. Anderson kmalu zatem. Se antisnov proizvaja tako, kot je opisano v knjigi Angeli in demoni? Ne. Ne morete stati ob pospeševalniku in gledati, kako nastaja antisnov. Kako lahko shranimo antisnov? Antisnov je zelo težko shraniti, ker se ob stiku s snovjo takoj anihilira (izniči), pri čemer se sprosti energija v obliki sevanja. Lahko pa zelo majhne količine električno nabite antisnovi ujamemo v elektromagnetne pasti, ki delujejo tako, da se antisnov v vakuumu giblje v magnetnem polju. To polje ukrivlja poti delcev antisnovi tako, da ne pridejo v stik s stenami posode. Bi lahko bila antisnov vir energije? Antisnov ne more biti vir energije, saj je v naravi ne najdemo in jo moramo najprej proizvesti. Energija, ki jo porabimo za proizvodnjo antisnovi, je neprimerljivo večja od energije, ki jo dobimo, ko se antisnov anihilira. Bi iz antisnovi lahko izdelali bombo? Ne. Potrebovali bi milijarde let, da bi pridelali dovolj antisnovi, ki bi ob anihilaciji s snovjo sprostila toliko energije, kot se je sprosti pri eksploziji »navadne« termonuklearne bombe. Vprašanja so povzeta po uradni spletni strani laboratorija CERN: http://public.web.cern.ch/Public/en/Spotlight/SpotlightAandDen.html