Še pred koncem leta 1938 je Hahn Meitnerjevo, ki je delala na inštitutu v Stockholmu, obvestil o vsebini januarskega članka. Menda se je prej misli o nastanku barija, katerega atomi imajo skoraj dvakrat manjšo maso od urana, upirala. Že to, da iz jedra urana nastane jedro radija, je bilo težko sprejeti, razen če ne bi šlo za dva zaporedna radioaktivna razpada. Irene Curie in Pavle Savić sta malo prej v obsevanem uranu zaslutila element lantan. Ida Noddack je celo že leta 1934 objavila domnevo, da se jedro urana razdeli na manjše drobce. Zdaj se je Meitnerjeva sprijaznila z nastankom barija. Z nečakom Ottom Frischem, ki je tedaj delal v Københavnu, sta na božičnem srečanju razpravljala le kako uro, preden sta prišla do prelomnega sklepa. Oprla sta se na trditev Nielsa Bohra, da se jedro včasih vede kot drobna kapljica. Kot se vodna kapljica razdeli na dve manjši, če močno zaniha, se uranovo jedro razdeli na dve manjši, ko ga vznemiri nevtron. Pri tem se sprosti energija, ki naj bi bila po oceni več milijonkrat večja kot pri kemijskih reakcijah. Kratko poročilo Cepitev urana z nevtroni: nova vrsta jedrske reakcije je izšlo v londonski reviji Nature 11. februarja 1939.