Predvsem socialnih fobij je po mnenju prim. Mrevljeta vse več, zadevajo pa področje našega uveljavljanja in sprejemanja v družbi. V ozadju je predvsem strah pred ocenjevanjem z očmi drugih. Socialne situacije so za takega posameznika zelo težavne, pa naj si gre za nastopanje v javnosti, debatiranje z drugimi ali postavljanje vprašanj pred občinstvom. Vse našteto je za tako osebo izjemno stresno. Težave se kažejo na različne načine. Nekdo ima težavo z nastopanjem v javnosti, drug pa strah pred praznim listom papirja. »Veliko ljudi odpove na izpitu ali v podobnem položaju, kjer je treba dati tekst 'od sebe',« ocenjuje prim. Mrevlje. In nadaljuje: »Tega je veliko tudi v akademskih krogih. Zamujajo s prispevki, ker preprosto ne zmorejo začeti pisati, zaradi anksiozne motnje. Naj si bo motnja kakršnakoli, spremljajoča tesnobnost lahko postane sčasoma tako huda, da se človek določenih situacij preprosto začne izogibati.« Ob tem pa se pojavi resna težava. Mrevlje razlaga: »Pri razvoju fobije, naj si bo ta socialna ali izolirana, kot je denimo strah pred potovanjem z letalom, ali pač agorafobija, se lahko pojavi ta točka. Zgolj odpor do kač tako še ni prava fobija. Kače in na sploh gomazeče stvari so nam lahko zelo zoprne in za nas neprijetne na pogled. V takem položaju bomo, če smo soočeni z živaljo, lahko sicer panično reagirali in vreščali, a vse je še na obvladljivem nivoju. Zelo močan strah pred letenjem je prav tako lahko izredno neprijetna stvar, sploh, če ga občuti denimo neki diplomat, ki mora zaradi narave dela veliko leteti. To je mogoče rešiti s kognitivno terapijo in pomirjevali. Ni naključje, da stevardese letalskih družb prav pred vzletom in pristankom potencialno najbolj stresnima situacijama potnikom ponujajo alkoholne pijače. Alkohol je namreč, pod pogojem, da gre za majhne količine, daleč najboljši anksiolitik, ki odplavi tesnobo in sprosti človeka.«