No ja, se vidi, da je bil pred nedavnim »moški« praznik (štirideset mučenikov), ki bi ga jaz zaradi enakopravnosti spolov uvrstila v isto skupino kot 8. marec in materinski dan. To se vidi po tem, da sta prišli kar dve fantovski pismi, za kar lahko samo rečemo: trikrat hura! Ampak, dekleta, se strinjate, da ob tem nenavadnem dogodku tudi fantje dobijo kakšen praznik? Zaradi mene se mu lahko reče tudi justijino (ker ga jaz predlagam), saj se štirideset mučenikov sliši strašno grdo, lahko pa je tudi fantovo ali moškovo. No, ko pa smo že pri tem vprašanju, kam s temi moškimi oziroma fanti, naj še kakšno vrstico uporabim za Bajsko. Mimogrede, ljuba Bajska, tvoja teža je glede na višino čisto v redu, ostani takšna, kot si, in vse bo lepo in prav. Aha, zdaj pa še tisto »resno«, moško vprašanje. Ali je meni poštar Geza všeč? Ja, seveda mi je všeč, drugače se ne bi družila z njim tristo dni na leto. Saj vem, tebe zanima tisto drugo: kako močno mi je všeč in ali bi jaz z njim, denimo, hodila. Pa saj hodiva: na sprehod, pa na kavo, pa v kino včasih. Ampak hodim tudi s sosedom Milivojem: na kavo in v gledališče. Ljubica moja, v teh letih, mislim teh mojih in Gezovih in Milivojevih, so si ljudje všeč in se družijo malce drugače kot najstniki, kar ne pomeni, da se imajo manj lepo. Da pa je Geza res »fant od fare«, to pa drži. Ko bo to prebral, si bo zavihal brke, me pomenljivo pogledal in strogo dejal: »Justi, ti ga res lomiš!« A kaj dosti se ne bo pritoževal, še posebej, ker je za štirideset mučenikov dobil od mene sprehajalno palico. Da ga ne bom vedno čakala, ko greva na sprehod.