Zaradi vseh teh razlogov v DSP že dolgo velja tradicija (nisem je uvedel jaz), da obstoječi upravni odbor pred volitvami novega vodstva skuša najti človeka, ki bi bil primeren za opravljanje predsedniške funkcije in ki bi hkrati bil pripravljen prevzeti takšno nehvaležno breme. Ne vem sicer, katera imena naj bi »krožila v kuloarjih«, toda vse od trenutka, ko sem javno napovedal, da ne bom več kandidiral, smo v upravnem odboru začeli iskati primernega kandidata za novega predsednika. Najbolj presenetljivo pri vsej stvari je to, da sem skušal poleg Kajetana Koviča, Vena Tauferja, Andreja Blatnika, Borisa A. Novaka, Aleša Debeljaka in Rudija Šelige nagovoriti za kandidaturo še dva od članov Neodvisnega odbora, svoja draga in spoštovana prijatelja Milana Deklevo in Janija Virka, in da so ponudbo vsi odklonili, najbolj odločno prav onadva. Naj torej podpisniki predstavijo svojega kandidata za predsednika. Predvsem pa dober program. Če bo dober, predvsem pa konkreten, ne zgolj zbirka floskul o tem, kaj vse bi morali narediti, ga bom z največjim veseljem podprl.